ORPHANAGE

By Time Alone

(DSFA Records/Panika, 1996)

Nizozemski sekstet Orphanage je s prvencem Oblivion na prizorišče stopil kot dorasel bend, ki natančno ve, kaj dela in kaj hoče, zato drugi album By Time Alone ni presenečenje, pač pa zrela hoja po začrtani poti.

Žanrsko je godba gregorijanski death metal, ki poslušalca popelje v mračne sfere, in to po poti, ki se je ne bi sramoval sam grof strašljivk, King Diamond. Temačnost ji dajejo klaviature, ki imajo godalni pridih. Ta na trenutke prerašča v simfonično godbo, nadgrajeno s trobili, na trenutke pa v preobleki oboe dreza v najglobljo poslušalčevo intimo.

Poleg neizprosnih tolkal velja izpostaviti vokale. Omembe vredno je, da od šestih članov kar trije prepevajo. In ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bilo njihovo petje do skrajnosti usklajeno in premišljeno. Medtem ko Lex poje neposredno in brutalno, kot se za smrtne kovinarje spodobi, sta glasova Guusa in Rosanne (ki je več kot nadomestila Martine van Loon - ex The Gathering, sedaj Lords Of The Stone) njegovo diametralno nasprotje, saj sta povsem jasna in čista. V sami zgradbi dajejo trije vokali gregorijanski občutek, a se nanj ne omejujejo. Verjetno je to tudi njihova največja vrednost.

Da so kitare ostre, pri death metalu ni potrebno posebej poudarjati, velja pa zapisati, da je poleg specifične melodike za bend Orphanage značilno še prepletanje najrazličnejših ritmov. Na eni strani gre za ritme v maniri progresivnih metalcev, na drugi pa za neposredno surovost smrtnih.

Skratka, Orphanage so z albumom By Time Alone zagotovo eden od bendov, ki so zaznamovali kovinarsko sceno leta 1996.

S. P. Sorrow