Letnik: 1998 | Številka: 1 | Avtor/ica: Rajko Muršič

MELITA OSOJNIK

Poljub višine

(Nika, 1977)

Šanson je pesem in pesem je šanson. V ospredju sta glas in beseda. Glasba pa je povezovalni prostor, v katerem se petje in besedila zlivajo v izpovedno celoto. Nekoč je bil samospev, danes je šanson, zmeraj pa je bila pesem. A ne gre za umetnost, temveč za živost tistega, kar nas v "umetniški" izpovedni obliki navdušuje, osrečuje, pretresa in očiščuje. Med robato eleganco ljudske pesmi in izumetničenostjo nekaterih samospevov je neskončnost. Ne pa večnost.

Poljub višine je zrelo delo, s katerim se Melita Osojnik nekajkrat vrne v obdobje prve Sedmine ter nas prek novodobno navdahnjenih pesmi ob spremljavi klavirja, kakršne so zaznamovale njeno ponovno prisotnost na slovenskem pevskem podiju na plošči On je bil veter, pripelje do prav mojstrsko izvedenih novih pesmi, v katerih je njena vokalna interpretacija postala osrednja točka fascinacije. Pesmi na plošči Poljub višine lahko poslušamo kot prvovrstno liriko (spisali so jih Neža Maurer, Veno Dolenc, Milan Dekleva, Kajetan Kovič in Sergej Jesenin), lahko zgolj uživamo v vokalni interpretaciji Melite Osojnik, ki se večinoma giblje po presenetljivo obsežnem polju mehkejših, nežnih in še bolj nežnih registrov glasu, čeprav mu nikoli ne zmanjka ne prožnosti, ne odločnosti, ne presenečenj, zadovolji pa nas tudi nevsiljiva klavirska spremljava (ki se ji le tam, kjer je res potrebno, pridružijo še violina, čelo in kitara ter programirani zvoki, ki jih ob glavnem aranžerju in piscu glasbe Arturju Azarkeviču prispevajo Saša Olenjuk, Pavel Rakar in Blaž Jurjevič).

Čeprav ne bi mogli trditi, da na Slovenskem ne premoremo podobnih glasbenih projektov, lahko trdimo, da bi bilo glasbeno življenje pri nas brez tovrstnih, komajda umestljivih pristopov k šansonu bistveno okrnjeno. To ni niti glasba za duhovno sprostitev niti hrupno ritmična godba, ki naj bi nas zadela s prvo žogo, ni niti izvotljeni artizem niti lepljivo popevkarstvo - je avtorska celota, ki bi ji bilo težko karkoli odvzemati ali dodajati, zato je več kot vredna naše pozornosti. In občudovanja.

Rajko Muršič