RAKIM

The 18th Letter

(Universal Records, 1997)

V prejšnji številki smo v Urbani črnini pisali o povratku velikih mikrofonskih in produkcijskih mojstrov v špil, imenovan sodobna rap produkcija. Medtem se je razjasnilo še nekaj stvari, recimo to, zakaj se Rakim vrača brez produkcijske polovice, Erica B-ja. Štos je v figi v žepu, ki jo je držal Eric B: Rakim je pred leti podpisal papir, ki je Ericu B-ju dovoljeval delovanje tudi izven njunega dua. Ko je solo projekt hotel izpeljati Rakim, Eric ni hotel podpisati. Preden je Rakimu uspelo sestaviti novo pogodbo, so korporacijski šefi zamenjali AandR šefa založbe MCA, ko pa je bila plošča pripravljena za izid, je bilo odpuščeno celotno vodstvo založbe. Birokratska vojna je zdaj le končana - in novo poglavje Rakimove mikrofonske spretnosti je tu.

Reklamni slogan, s katerim oglašujejo tole ploščo, je I come back to bless the mic. Nič ni bolj blizu resnici: Rakim je glas zrele generacije, ki se zaveda pravic, dolžnosti in odgovornosti. Na Osemnajsti črki ne boste našli puhoglavega nakladanja o tem, kdo ima večjega, kdo jih ima več in kdo jih je največ. Rakimovo postavljaštvo seže samo do tja, kjer je res najboljši in nepremagljiv - do mikrofona. Njegova tehnika ležernega in umirjenega, skorajda molovskega rappanja, ki so jo mnogi skušali posnemati, je zdaj še oplemenitena z leti izkušenj in (prisilne) mikrofonske abstinence. V komadih se prav čuti Rakimova želja po stresanju rim s trdno in konkretno vsebino - tisto, čemur se reče droppin’ science in je težko prevesti v slovenščino. In, naj mi bo oproščeno: Erica B-ja na tem izdelku sploh ne pogrešam; delo različnih uveljavljenih in kredibilnih producentov (DJ Clark Kent, Dj Premier, Pete Rock) se prepleta s produkcijo manj znanih (Nick Wiz, Mo-Suave) in sestavlja kompleksno celoto, kjer izstopata s publicenemyjevskim samplom ozaljšana Guess Who’s Back in naslovna The 18^th Letter.

SIH Napo-Lee-Tano