Letnik: 1998 | Številka: 1 | Avtor/ica: Rajko Muršič

ŠUKAR

Čhaie

(Corona, 1997)

Prav perverzno - se zdi - je postalo početje naših najuspešnejših postfolklornih "ciganskih" tamburašev. Ne le, da si za naslovni komad plošče izberejo pesem Girl Beatlov in jo prevedejo v romski jezik, temveč to počno tako, kot bi se tega lotili pravi Romi, ki, kot vemo, zmeraj igrajo glasbo okolja - ampak na poseben, nezgrešljivo romski način. Ali so Šukar to nezgrešljivost postavili na glavo? Deloma morebiti res, kajti naše okolje je komajda užitna in pogosto prav patetična mešanica folklorizma in popularne glasbe. Tamburaški skupini so muzikanti Šukar vdahnili to, česar te zasedbe skorajda nikoli (razen, morebiti, tu in tam v Slavoniji, na območjih s pestro etnično sestavo) niso imele: temperament, ki so ga sneli nekje med Uralom in Pohorjem. In v tem so Šukar, priznajmo, pravi mojstri. Mojstri, pri katerih je postalo povsem vseeno, ali so "cigani" ali ne. Ker je njihova godba pač bolj "ciganska" od "prave" romske. Ha, ha, ha! Poslušaj samo komad Devojko mala, ki je v prepesnjeni obliki postal Čhaie tiknie! Mojstrovina, ni kaj! (Kot pri drugih komadih se najprej vprašaš: 'Kje sem pa to že slišal?' Potem pa - lop po betici: 'Saj res!') In to je to. Ultimativna formula uspeha: igrati nekaj, kar ti je domače, a v doslej neznani maniri. Šukar sicer niso napravili kakšnega bistvenega koraka naprej, tako da je plošča Čhaie le še ena v nizu njihovih uspešnih izdaj. Razen v omenjenih dveh primerih je predvidljiva in spregledljiva. A nič ne de.

Perverzijo (v duhu postmodernih potegavščin) bi lahko Šukar nadaljevali kvečjemu še v eni smeri: v romski štimung bi lahko predelali njeno visočanstvo "gorenjsko" polko (Avsenike) - in s tem odgovorili tudi na dve vprašanji, ki me mučita: zakaj ni Romov na Gorenjskem in zakaj še nisem slišal "pravih" romskih glasbenikov igrati alpske poskočnice?

Rajko Muršič