KAZUTOKI UMEZU

First Deserter

(Knitting Factory Works/Nika, 1997)

Japonski pihalec Kazutoki Umezu je še eden tistih, ki so preživeli krizo sodobnih jazzovskih tokov in se z vztrajnostjo vrnili v prve vrste novojazzovske ponudbe. Umezu, ki je z bendom Dr. Umezu Band nastopil celo na Ljubljanskem jazz festivalu, v njegovi poslednji različici v Cankarjevem domu, leta 1984, je stalno deloval na razdalji Tokio-New York, vendar se je o njem govorilo le kot o gostujočem glasbeniku, ne pa tudi kot o močni avtorski osebnosti. Zdaj je jasno, da je bil problem le pri iskanju pravega založnika. Pravzaprav se je začelo s koncertom v klubu Knitting Factory leta 1992, ki je bil tako presneto dober, da ga je klubska založba izdala leto kasneje na plošči Eclecticism. Tri leta kasneje je Umezu v Tokiu zbral zelo podobno ekipo (Jonesa in Bowna sta zamenjala Cora in Horvitz) in posnel gradivo za Prvega dezerterja. Oba izdelka - še posebej slednjega - lahko uvrstimo v zvočno sliko, ki jo je na newyorški downtown sceni že v osemdesetih oblikovala sedaj skoraj pozabljena skupina Curlew, ki je bila le predhodnica tipičnih eklektičnih pristopov skupin Naked City, Rootless Cosmopolitans in No Safety, le da je v primeri s Curlew pihalni doprinos Umeza bogatejši, neposrednejši in izvirnejši v iskanju povezav različnih kultur, recimo surf v komadu Used Go-Go in soul v odličnem sklepnem komadu Vietnamese Gospel. Če dodam, da bend deluje kompaktno in da so soli udarni in jedrnati, potem je očitno, da First Deserter ponuja 55 minut kvalitetnega novega jazza, takšnega, kot ga ponavadi dobimo s Spodnjega Manhattna. Zdaj lahko samo še čakamo, kaj bo prišlo z Japonske, kjer ima Umezu bend Shakushain.

Bogdan Benigar