Letnik: 1998 | Številka: 1 | Avtor/ica: Rajko Muršič

CROW: JON ROSE IN BOB OSTERTAG

Kibla, Maribor, 6. 12. 1997

Nastop dveh mojstrov improvizacije za komajda več kot peščico navdušencev (s prvim živim prenosom po internetu, ki ga je podprl mariborski multimedijski center) je izzvenel po pričakovanjih, torej navdušujoče. Najprej je soliral - pardon, igral s seboj v duetu s posnetim čelom - violinist Jon Rose in prikazal, kako je mogoče nepredvidljivo improvizirati ob posnetem ter posemplanem gradivu. Nato je Bob Ostertag čaral s klaviaturami in nas zasipal z zbirko bolj in manj zveriženih zvokov. Ne gre mu za to, da bi se bahal z obvladovanjem digitalne tehnologije, temveč je eden tistih muzikantov, ki iščejo meje digitalnih strojčkov (da bi jih, jasno, preskočili). Nato sta oba glasbenika združila moči in pripovedovala neko vranjo zgodbo, podprto s paleto posemplanih zvočnih barv ter tu in tam z zvokom violine, prepariranim z elektroniko. Ni bilo videti, da bi Ostertag semplal tudi Rosovo violino v živo, kajti to je Rose z uporabo odmevov deloma počel kar sam. Rose je z violino oponašal krakanje vran, medtem ko je Ostertag dobesedno čaral s semplerjem, iz katerega so prihajali klasični analogno producirani sintetizirani zvoki, najrazličnejši šumi in tudi zven takšnih in drugačnih klasičnih glasbil.

Pošastno učinkovita kombinacija: vnaprej začrtana kontura muziciranja in odprt prostor za situacijske prebliske obeh glasbenikov. Šele ko je do konca odzvenel navdušeni aplavz, je postalo jasno, kako redkokdaj - preredko - se na naših odrih srečujemo z odličnimi improvizatorji in glasbeniki, ki pri delu uporabljajo najsodobnejša glasbila. Nikar ne zamudite drugih priložnosti!

Rajko Muršič