Letnik: 1998 | Številka: 1 | Avtor/ica: SMeh

KINO-UHO: ODKRITJA 5

Grega-Tao Vrhovec-Sambolec: Novi partituri za filma Ladomir in Mož s kamero

Slovenska Kinoteka, Ljubljana, 19. 12. 1997

Slovenska Kinoteka je bila ta večer polna zvedavih kino-tečnežev in izvrstnih glasbenikov. In težkih filmskih metrov v podlagi in razlogu.

Prvi razlog sta bila artista Marko Peljhan in G.T.V.S.: živa izvedba partiture k precej radikalnemu filmskemu poskusu računalniške vizualizacije slik Vasilija Kandinskega. V programskem listu napovedano kot »projekt, ki je za nekaj let prekosil in prehitel tisto, nad čimer se danes vsi tako zelo navdušujejo.« O muziki težko zapišem kaj vzpodbudnega: žal se je Komornemu združenju dogajalo preveč čudnih reči, da bi sploh lahko razbral pravo podobo avtorske glasbe. Očitno prevelik zalogaj za tako številen ansambel.

Drugače pa je bilo pri drugem poskusu: ansambel Rabočie ruki in film Čelovek s kinoapparatom sta bila odličen duet. Konstrukcija pogleda na »resnično življenje« in posluha »resnih zvokov«. G.T.V.S. je napisal dobro partituro. Sredstva, ki jih uporabi, so že prešla minimalistične miniature, ki so bile njegov skladateljski vzor. Pestrost glasbenega dogajanja ni posledica filmskih vzpodbud, prej avtorjevih novih, absolutno glasbenih vzpodbud.

Nam Louis Andriessen pove dovolj? Komaj čakam novih del.

Posebno poglavje so bili godci. Tako dobrih, študioznih, preciznih in predanih »domačih« glasbenikov ni iztirila nobena težava. Ansambel (Zupan, Drevenšek, Knap, Mitrović, Poljanec) je bil odlično uglašen - dva saksa in klarinet; ritmično je deloval prekleto enotno (pozor na različne nastavke v kinotečni poltemi) navkljub težkim ritmičnim obrazcem, ob vsem pa je subtilno spremljal filmsko pripoved. Ampak za take godce je tako zahtevna partitura samoumevna.

Izvrstna izkušnja: veliko presenečenje kino-tečnega glasbenega večera Rabočie ruki in G.T.V.S. bi zlahka prepričali še enkrat. Komaj čakam...

SMeh