Letnik: 1998 | Številka: 10 | Avtor/ica: Marina Žlender

Aleksej Lubimov

"Trema? Pomembna je glasba, zato jo izvajam."

Genij? Nedvomno. Sicer pa vrhunski pianist in izjemen profesor, to je v času profesionalizma izjemno redka kombinacija. Aleksej Lubimov je eden tistih fenomenov, ki v sebi združujejo svetove, saj ni le eden najboljših svetovnih pianistov, marveč tudi interpretov sodobne klasične glasbe, za povrh pa še organizator ter idejni vodja festivala sodobne glasbe Alternativa v Moskvi. Kot učenec Heinricha Neuhausa, ki velja za najboljšega pianističnega profesorja, je Lubimov dokončal moskovski Konservatorij in se že zgodaj uveljavil z interpretacijami sodobnih skladateljev. Med prvimi sta bila John Cage in Terry Riley.

Poleg solistične kariere se je posvetil tudi poučevanju in danes je Aleksej Lubimov profesor na Konservatoriju Čajkovski v Moskvi, poučuje pa tudi na Mozarteumu v Salzburgu in v Parizu, kjer tudi živi. Danes je Lubimov eden najbolj znanih pianistov na svetu, njegov repertoar zajema klasična in sodobna dela.

Kaj Vas je napotilo v svet sodobne glasbe?

Od obdobja Perestrojke dalje se je glasbeno ustvarjanje v Sovjetski zvezi razvijalo nenavadno hitro, vendar sprva ločeno od sodobnih glasbenih tokov v Zahodni Evropi. Pred tem so se skladatelji z zahodimi trendi seznanjali skrivoma, saj je bila večina tujih virov prepovedana, tako ali drugače nedosegljiva ali označena za sistemu nevarno. Združenje skladateljev je imelo absolutno moč, vanj so se vključevali glasbeniki, ki niso želeli ostati anonimni in so ustvarjalnost podredili državnemu okusu; Uradno je bila priznana le glasba iz njihovih vrst. Vsak poskus uveljavljanja drugačnosti je bil življenjsko nevarno tveganje - in tisti umetniki, ki jih niso izgnali ali pa niso sami odšli v tujino, so morali svojo drugačnost skrivati ali drago plačati. To je pustilo tragično noto v ustvarjanju, vendar je njihovo delo vredno velike pozornosti. Na žalost je večina ruskih skladateljev dosegla priznanje najprej v tujini in šele zatem doma. Ilustrativen primer je Sofija Gubajdulina, ki ji je pri prebijanju iz anonimnosti in zlasti prezrtosti pomagal violinist Gidon Kremer. Prav tako se je moral umakniti v tujino njen prijatelj in sodelavec Viktor Suslin. Dela avantgardnih skladateljev 20. stoletja so tako leta ostajala neznana ali celo prepovedana, zato sem se odločil, da jih predstavim širšemu občinstvu.

Ste tudi ustanovitelj in umetniški direktor festivala Alternativa, ki poteka v Moskvi od leta 1988.

Za ustanovitev novega festivala sem se odločil spričo rigidnosti festivala, namenjenega sodobni glasbi, ki ga organizira Združenje skladateljev, saj je bil njihov program vedno preveč konformističen. Obenem sem želel dati priložnost mladim skladateljem, da predstavijo publiki svoja dela, kakor tudi omogočiti spoznavanje zahodnoevropske in svetovne avantgarde, ki so jo do tedaj poznali le fragmentarno; toliko pač, kolikor je je ušlo strogi roki cenzure. Le tako široko zasnovan repertoar lahko ilustrira ne le kontraste in vzporednice med zahodno in vzhodno glasbo, marveč tudi ekstremne poti posameznikov. V desetih letih so bili tako predstavljeni skladatelji, kot so Schoenberg, Webern, Stockhausen, Boulez, Ives, Ligeti, in ruski mojstri 20. stoletja, kot so Galina Ustvolskaja, Alfred Schnittke, Sofija Gubajdulina, Valentin Silvestrov, Arvo Pärt in drugi.

Ali se Vam zdi, da je ruska glasba 20. stoletja težje razumljiva Zahodnoevropejcem?

Na to bi težko odgovoril na splošno. Skladatelji ruske avantgarde so se kljub težavam seznanjali z novimi skladateljskimi tehnikami in tako bi lahko videli skupno točko z zahodnimi kolegi. Vendar pa so bile njihove življenjske izkušnje in razmere povsem drugačne, zato je drugačna tudi vsebina. Galina Ustvolskaja, ki jo mnogi imenujejo tudi "Lady with a hammer" zaradi silovitosti glasbe, je izjemno subtilna in senzibilna umetniška osebnost, zato se le redko odloči za javna nastopanja. Sama pravi, da ustvarja le, kadar je v état de grâce, glede svojih del pa je izjemno kritična, zato je njen opus kljub dolgoletnemu ustvarjanju še vedno zelo skromen, saj je mnogo del uničila. Njena glasba je izjemno močna, lahko bi rekli ekspresivna, in to marsikoga zavede, saj ljudje silovitost pomešajo z agresijo. Sam bi dejal raje, da njena dela izražajo razdvojenost med navali intenzivnega obupa in prosternacijo molčeče molitve. Tragično noto v njenem opusu bi lahko primerjali z Messianovim skladanjem iz obdobja v taborišču v Šleziji, kjer je ustvaril Kvartet za konec časa za klarinet, violino, violončelo in klavir, ki velja za eno njegovih najboljših del.

Marsikdo takih izkušenj nima: se Vam ne zdi, da se glasba prepogosto intelektualizira, analizira, in pri tem pogosto pozablja, da gre v bistvu za celostno doživljanje, in ne le miselni trening?

Mislim, da je za dobrega izvajalca potrebno oboje, tako miselno kot emocionalno razumevanje vsebine.

Večina profesionalcev se odloči za neko smer, vi pa ste ohranili vseobsežen repertoar. Kako usklajujete klasična in sodobna dela v svojih koncertih?

Brez težav. Mislim, da se je v vsako delo potrebno poglobiti do te mere, da dojamemo bistvo, naj gre za Bacha, Beethovna ali Denisova. Dela so različna, sodobna v glavnem bolj abstraktna od starejših. Sicer pa nas skladba sama vodi; iz nje lahko razberemo zakonitosti obdobja, pa tudi njene notranje zakonitosti. Videti jo moramo kot celoto. Pa kaj bi filozofirali ...

Pa vendar; med poučevanjem ruske avantgarde v Franciji ste za nekaj ur "skočili" še v London, kjer ste na festivalu BBC igrali Mozarta.

Hja, glasba je zato, da se igra. (Smeh)

Mnogi skladatelji, ki ste jih predstavili publiki, so Vam posvetili svoja dela. Kako ste to sprejeli?

Bil sem počaščen, zlasti, če sem jih imel čast izvajati. Mislim, da so bile to predvsem prijateljske geste, saj gre za ljudi, ki jih dobro poznam in so mi blizu.

Galina Ustvolskaja Vam je posvetila Koncert za klavir, orkester in timpane, ki ste ga tudi posneli.

Seveda! Zelo rad igram njeno glasbo. Galina je osebnost izjemnih razsežnosti. Sam Šostakovič ji je dejal, da bi se lahko on učil od nje - in ne obratno. Njena glasba me je vedno navduševala z globino in tragiko. Zlasti rad imam njene Sonate in Veliki duet za violončelo in klavir.

Vam znanstvo s skladateljem pomaga pri izvajanju glasbe?

Seveda! Pri vsaki negotovosti se lahko obrnem nanj in tudi sicer avtor najbolje ve, kaj je hotel povedati. To velja zlasti za sodobne skladatelje, kjer je lahko od njihovih navodil odvisen značaj skladbe. Zato večina sodobnih skladateljev opremlja dela z izčrpnimi pojasnili, saj pogosto zahtevajo nenavadno rabo klasičnih glasbil ali pa jih kombinirajo z improviziranimi glasbili in drugimi zvoki. Zato skladatelj navede, kako priti do zvokov, ki bodo dali zaželen učinek. Upoštevati moramo, da je vsako delo povezano tudi z notranjim doživljanjem avtorja in miselne ideje, ki jo je hotel izraziti v nekem delu.

Ker živite razpeti med Parizom, Moskvo in svetovnimi koncertnimi odri, Vam verjetno ostane malo prostega časa.

Prosti čas najraje preživljam z družino. Žal ga je premalo.

Nedvomno. Poučevanje v Parizu, Moskvi, Salzburgu in koncertiranje na največjih svetovnih odrih vsekakor niso lahke naloge; združuje jih lahko le človek, ki glasbo živi in se z njo tudi izraža. Brez dvoma je Aleksej Lubimov po virtuoznem znanju, profesorski sposobnosti in neverjetni skromnosti, sproščenosti in otroško naivni spontanosti genija ne le ljubljenec bogov, marveč tudi publike po vsem svetu.

Marina Žlender