LA BANDA

La Banda

(Enja, 1997)

“Banda”, “pleh banda”, “godba” - to so le nekateri od mnogih, žal prevečkrat omalovaževalnih nazivov za številne, večinoma ljubiteljske združbe pihalcev, trobilcev in tolkalcev vsega sveta. Te navkljub večni odrinjenosti na obrobje in proč od zvezdniškega soja ter zasmehljivkam glasbeniške elite danes vračajo udarec in nadaljujejo poslanstvo: prenos žlahtnosti velike omike med najpreprostejšimi in najširšimi ljudskimi množicami, ki jih v glasbi združujejo in jih uvajajo v tisti neverjetni užitek v skupnem muziciranju, po drugi strani pa dokazujejo, da se brez večjih težav lahko prilagodijo sodobnemu času in izrazu, najsi gre za improvizirano glasbo, jazzovsko ali etno obarvano ali pa pod vplivom rock’n’rolla - seveda brez elektrike in elektronike.

Skupna zamisel Mestne Bande iz Ruva v Apuliji in priznanih evropskih glasbenikov sodobne improvizirane godbe (njihovega domorodca, trobentača Pina Minafre, rojaka, klarinetista Gianluigija Trovesija, pevke Lucille Galeazzi, holandskega saksofonista Willema Breukerja, francoskega harmonikarja Jeana-Luisa Matinierja in tubista Michela Godarda) ob dveh dirigentih (domačem kapelniku in domorodcu iz Ruva Micheleju di Puppi in Brunu Tommasu) kaže to bogato mavričnost. Na prvi od dveh zgoščenk so zgolj priredbe slavnih glasbenih trenutkov iz zakladnice operne glasbe Verdija, Puccinja, Bellinija, Bizeta in Rossinija, zaigrane slogovno dosledno, v izvirni instrumentaciji, kjer kot solisti blestijo domači “flicornisti” Leonardo Lozuppone, Guiseppe Luzio, Salvatore Barile in Nicola Valenzano (flicorni so italjanski bližnji sorodniki saksovim rogovom - trobilskim bratom saksofonov!). Druga zgoščenka predstavlja skupni projekt ruvske Bande z omenjenimi solisti; glasbeniško nemalo zahtevno druženje s tremi smelo zastavljenimi avtorskimi skladbami Godarda, Matinierja, Breukerja in priredb Nina Rote, z uvodno Serenado Galeazzijeve, je izpeljano naravnost bleščeče, po izvedbi in zamisli.

Vsekakor je dvojni CD La Banda eden tistih, ki ruši pregrade in zanika predsodke - in zato vreden vse pozornosti!

Igor Krivokapič