THE DERMONT BYRNE BLUES COMBO

Raw Whiskey Blues

(Me And My Blues/Statera, 1998/1997)

DRIP DRIP

DripPin' Honey

(Me And My Blues/Statera, 1998/1997)

Založba Me And My Blues samo s tema dvema izdajama opozarja nase in tudi izsili pozornost, saj s posredovanim bluesom osmeši trditve, da belci ne morejo igrati bluesa. Presenečenje je še toliko hujše: ne le, da gre za evropsko znamko s sedežem v Amsterdamu, posreduje nam bluesovska imena z naše celine. Že samo zaradi teh dveh glasbenih imen si upam trditi, da gre za vzhajajočo založniško hišo, ki zna postati nekaj podobnega kot v preteklih desetih letih nemška Glitterhouse, ki je ob ameriških imenih z vztrajnim delom opozorila na pestro evropsko country produkcijo. Tokrat gre za blues iz Evrope! The Dermont Byrne Blues Combo prihajajo iz dublinskih pubov, kvartet Drip Drip pa iz zakajenih amsterdamskih kavarn. Skupini posredujeta izviren, predvsem pa čustveno nabit blues, ki ne popusti vajeti, da jih ne bi odpihnilo v kot patetičnosti ali površnega posnemanja bluesovskih velikanov.

Na ulici in v pubih prekaljeni Dublinčan Dermont Byrne bi morda ostal kot številni naturščiki popolnoma anonimen s kasetami v samozaložbi, če ga sredi devetdesetih ne bi opazil založnik Bert Pijpers. Ta mu je omogočil izdajo prvega pravega albuma, posnetega v letih od 1995 do 1998, ki prinaša delo tega gospoda s spremljevalcema Blues Combo. Močan, hrapav in globok Byrnov glas izžareva življenjsko energijo, s katero nas ne le prevzame, ampak požre in popolnoma prepriča. Poigravanje z zapuščino delta bluesa in naslanjanje na folk tradicijo dajeta njegovi izraznosti dodatnega elana, s katerim odzveni kot (izumrli) ljudski pevec. Ne boji se mešati originalov z lastno intuitivno držo, ne boji se interpretirati velikana, kot je Slim Harpo, in mu dati dublinske razsežnosti. Zlitje s spremljavo Combo Blues še toliko bolj poudari bluesovsko zakoreninjenost Byrna, ki se poslužuje minimalnih sredstev, in zato tudi odzveni skorajda arhaično. Če Dermont Byrne Blues Combo rudimentarno interpretirajo blues, potem je za kolege z založbe, Nizozemce Drip Drip, značilen trši rockovski blues. Podobno kot Byrne tudi Drip Drip brez kančka strahospoštovanja interpretirajo ameriške očete in jih nadgrajujejo z avtorskimi skladbami. Blues Drip Drip z močnim rockovskim nabojem je zakajen in zasmrajen, tako kot tiste beznice, kjer je dovoljeno skoraj vse, kjer se iz dneva v dan srečujeta veselje in žalost, sreča v nesreči, torej življenje. Njihova silovitost in nežnost sta prepričljivi, predvsem pa življenjski in uživaški, pa naj gre za obdelavo Willieja Dixona, za avtorski bluesovski komad ali za rockabillyjevski, honky tonky ali hillbilly odklon. Nad vsem brsti neizmerna želja po rockovski interpretaciji, vendar si Drip Drip privoščijo le tisto, kar zmorejo in znajo, pri tem pa ne pozabijo na veliko ljubezen - blues! Drip Drip in The Dermont Byrne Blues Combo sodijo med tiste skupine, ki s poštenim odnosom do preteklosti bistveno prispevajo k varovanju bluesovske zakladnice, ki bo novi generaciji dala prepotrebno motivacijo, da bo iz česa starega naredila kaj novega.

BIGor