Letnik: 1998 | Številka: 10 | Avtor/ica: Napo-Lee-Tano

LAURYN HILL

The Miseducation Of Lauryn Hill

(Ruffhouse/Columbia, 1998)

JOHN FORTE

Poly Sci

(Ruffhouse/Columbia, 1998)

Oba izdelka prihajata iz begunske hiše, ki zavoljo dobrih muzik že dolgo domuje v več milijonih laserskih predvajalnikov širom po svetu. Po nadvse uspešnem albumu The Score so se Fugees razpršili in se posvetili raznim projektom: Wyclef produkciji solo albuma The Carnival, Pras lovu na mlade talente, Lauryn Hill pa prvemu otroku.

Wyclef in Pras sta medtem razširila družino Fugees na Refugee Alstars, kjer se jima je pridružil obetaven mlad rapper John Forte. S krajšimi nastopi na Carnivalu in na singlih, ki sta jih producirala bodisi Wyclef bodisi Pras, si je nabral dovolj materiala in kilometrine, da je izdal samostojni izdelek. Čeprav je večino Poly Scija produciral Forte sam, je vendarle že na prvi posluh slišna vez z Wyclefovim hitmejkerskim pristopom k produkciji. Največja hita - Flash The Massage in God Is Love God Is War - tako temeljita na dveh pop hitih iz osemdesetih: prvi na Neninih 99 balonih, drugi pa na Tomovi večerji, ki jo je skuhala Suzanne Vega. Forte sicer na prvencu dokazuje, da je obetaven MC, ima že relativno izdelan flow, ki mu dobro služi tudi pri komadih s kompleksnejšimi besedili.

Lauryn je druge sorte tica - Wyclefu, poslušalcem in predvsem sebi je želela dokazati, da lahko kariero gradi tudi izven patronata Fugee-fantov. The Miseducation je tako povsem njeno avtorsko delo, saj je ploščo v celoti napisala, aranžirala, producirala in … ja, bolj odpela, kot odrapala. Že res, da Lauryn lepo poje, a glede na to, da je njeno fanovsko jedro hip hopovsko - in da so ji hip hoperji priznali kvalitete veliko pred mainstreamovsko publiko, ki je padla na Killing Me Softly, so trije rapovski štikli na tako dolgi plošči vendarle premalo. Kljub temu pa največja bodica plošče ne leti na rapperje, ampak (najverjetneje) na prijatelja Wyclefa. Refren komada Superstar gre namreč takole: Come on baby light my fire / everything you drop is so tired / music is suppose to inspire / how come we ain’t getting no higher? Otvoritveni (in po mojem najboljši komad Lost Ones) pa se začne z besedami: It’s funny how money change a situation / Miscommunication leads to complication / My emancipation don’t fit your equation. Lauryn Hill s to ploščo dokazuje, da je ena boljših in inteligentnejših tekstopisk in vokalistk črne urbanoglasbene scene in da lahko dobro muziko dela tudi sama.

Napo-Lee-Tano