IMPACT ALLSTARS

Forward The Bass - Dub From Randy's 1972-1975

(Blood and Fire/Statera 1998)

JUNIOR BYLES and FRIENDS

129 Beat Street, Ja-Man Special 1975-1978

(Blood and Fire/Statera 1998)

Letošnja oslabljena retrospektivna bera založbe Blood and Fire, kot kaže, jo je izčrpala izvrstna zbirka posnetkov Yabbyja Youja, v bistvu predstavlja dve kingstonski založbi, ki sta bili v jamajški godbi različno prisotni. Če je Impact, ki jo je vodil Clive Chin, sin lastnika famoznega studia Randy's, tako rekoč ena osrednjih jamajških, a še vedno majhnih založb roots godbe, predvsem pa ena pobudnic duba, je Ja-Man tipična "grass-roots" založba, ki sta jo na famozni kingstonski "oranžni cesti", zaradi množice založb in ploščarn se je je prijel vzdevek "Beat Street", vodila "Manzie" Swaby in "Bunny" Hollett. Prva je iniciirala novi, tako imenovani "rebel" (uporniški) zvok s spremljajočim in vse samostojnejšim dubom, saj je v studiu, kovnici uspešnic, deloval eden prvih jamajških dubovskih studijskih čarovnikov, tonski tehnik Errol "ET" Thompson, ki je kasneje v navezi z Joejem Gibbsom postal osrednja producentska osebnost jamajške godbe druge polovice sedemdesetih. Druga, manjša in šibkejša, je tipalke širila s skromnejšim arzenalom in je z najemanjem studia, največkrat prav Randy's, in z objavljanjem plošč manj znanih roots in popularnih ljubezenskih pesmi, po svoje izpričevala mnogovrstnost jamajške glasbene kulture. ET-jeva produkcija inštrumentalov, zgodnjih "dubs", predvsem z začetnima različicama slovite skladbe Java, ki je bil sploh prvi jamajški dub album in eksperimentiranje z manipulacijo, ritmičnim upočasnjevanjem in pospeševanjem magnetofonskih trakov, nudi vpogled v same začetke duba, katerega razmah se je šele napovedoval. Obenem je vstop v kompakten zvok "uporniške" muzike, ki jo s tršimi "rockers" za plesišče izvaja odličen studijski bend Skin Flesh and Bones s Slyjem Dunbarjem za bobni, pomembno dopolnilo k prevladujoči podobi o reggaeju na začetkih sedemdesetih. Vseeno Randyjeva Impact produkcija še zdaleč ni tako avanturistično trda kot tista Kinga Tubbyja v istem času. Je bolj zvesta osnovni zgradbi skladb, načinu muziciranja s poudarjeno melodijo. Ja-Man pa z objavo teh posnetkov, ki so krožili zgolj po Jamajki in z vinili brez podpisov zašli tudi v britansko karibsko diasporo na tamkajšnja plesišča, ponuja pomembno informacijo o takratni jamajški vokalni "roots" tradiciji, začenši z Juniorjem Bylesom in njegovimi posnetki s konca sedemdesetih, enimi redkih, ki jih je eden vodilnih jamajških "uporniških" glasov z začetka desetletja pred zlo usodo, mentalnim zlomom, še posnel. To je mehka, "roots" reggae glasba verzij znanih pesmi z značilnim sporočilom Babilonu z žmohtnim dodatkom dveh mladih didžejevskih posegov Brigadiera Jerryja in U Browna. Dub iz Randyja je prepričljiv in poznavalsko izbran album iz časov formiranja novega zvoka reggaeja in sopotne studijske dubovske produkcije, hišna številka 129 na "ulici udarcev" pa iz časov, ko se je oblika že ustalila in privabljala vse večjo množico mladih Jamajčanov. Nič manj ni bila del kulture kot njeni zastopniki in glasniki izven otoka.

Ičo Vidmar