NOVI vs. OFF ROCK 1998

Križanke, Ljubljana, 11. 9. 1998

OFF ROCK

Tudi Novi rock se je moral po vseh letih obstoja spremeniti in sprejeti nekaj novega, kar bo verjetno tudi v prihodnosti delno nadomestilo klasične rock’n’roll oz. kitarske skupine, ki so običajno našle mesto na tej prireditvi. Kot je pred nekaj časa na televiziji izjavil Gregor Tomc, je ta trenutek edina prava subkultura le elektronska subkultura, drugo pa so le različne zvrsti, ki soobstajajo na koncu devetdesetih. Zanimivo je, da se organizatorji na elektronsko, natančneje "glasbo, ki se poslužuje drugačnih praks," niso spomnili že pred leti, ko je bil za to pravi trenutek. Nenazadnje se elektronsko glasbo v Sloveniji vrti in igra že precej časa, četudi so naši kraji po splošnem mnenju pri elektroniki in elektronskih subkulturah precej v zaostanku. In če to sploh so subkulture.

Vsekakor je ideja Off rocka zelo napredna, čeprav pozna. Kriva je mogoče sama slovenska scena, ki je rabila kar precej časa, da je nabrala dovolj gradiva in ljudi, ki bi jih lahko brez težav postavili na oder. Vsaj v pomenu, da so najboljši predstavniki mlade slovenske glasbene produkcije. Tako se je leta 1998 na Novi in Off rock uvrstilo deset skupin, od tega pet, ki so predstavljale nerockovsko sceno, tri izmed njih so bile elektronske narave, ena hip hoperska, zadnji in verjetno najodmevnejši pa bi lahko pripisali bolj tribalno/plemenske atribute.

Silence, Pižama, Pure H, Happy Generated People in The Stroj so imena, ki ste si jih zapomnili, če ste si prišli ogledat predvsem nerockovski del prireditve. Večino off rockerjev smo lahko videli na začetku, tako da razen pri nastopu The Stroj pretiranega navdušenja ni bilo čutiti.

Pri skoraj prazni notranjosti Križank sta se skozi nastop in slabo kvaliteto zvoka prva prebila Silence ter skupaj s pomočniki navdušila, čeprav že nekaj časa nista stala na koncertnem odru. Mogoče bi njun nastop izpadel boljše, če bi se zgodil tik pred tujimi glasbenimi gosti, tako pa je del njune energije pojedla svetloba dneva. Pižama iz Kranja so vsekakor navdušili tisti del publike, ki goji hip hop simpatije. Rimanje jim je šlo očitno bolje od rok (ust) kot na radijskih posnetkih, kljub temu pa je njihov nastop še vedno malce trd. Zameriti velja precej dolgočasnemu didžeju. Pure H sta s pomočniki uprizorila enega najboljših nastopov večera. Skupina z basistom in odličnim bobnarjem, ki sta nadgrajevala elektroniko, je nastopila v temi, tako da je glasba delovala kot nekakšen soundtrack, saj so v ospredje stopile predvsem projekcije. Prvi val elektronske energije so gotovo oddali Happy Generated People, čeprav se je trmasta publika še vedno upirala pozivom, da se na tako vrsto glasbe običajno pleše. HGP so bili tokrat odločno na hip hop strani, le da se trojice MC-jev skoraj ni dalo slišati zaradi slabega ozvočenja. Propadli so tudi poskusi, da bi stvar spremljali z bas kitaro. A vendar, pokazali so dobro voljo in neskončne zaloge energije. Zvezde Off in nasploh Novega rocka so bili The Stroj, kasneje tudi kot gostje Demolition Group. Primeren je bil tudi njihov "spektakularen" nastop, tik pred domačimi in tujimi gosti, se pravi, tik preden je prireditev dosegla vrhunec.

Ampak Off rock je kljub vsemu prvo leto preživel uspešno, drugič pa ga bomo verjetno spremljali na posebnem odru, če ne celo kar na posebni prireditvi, ki bi še najbolj sodila v kakšen klubski prostor, in ne na veliki oder Križank, ki ga je večina skupin le težko zapolnila. Rockerji so videli elektronike in hip hoperje, ti pa so videli rockerje. Upajmo, da so sklenili kakšen kompromis.

NOVI ROCK

S prireditvijo, ki se eno celo človeško polnoletnost deklarira za novorockovsko, na oder pa ne vabi predstavnikov glasbenih praks, ki hrupne, drveče in umazane kitare zamenjujejo s približno enako subkulturnimi instrumenti (s pop prijemi se je Novi rock, vsaj na začetku, pač pečal), ne more biti prav nič narobe. Da je nekaj hudo narobe, bi moralo postati jasno vsakomur, ko je celo zelo jasno deklarirana in hudičevo okorela organizacija, za katero stojita Radio Študent in Škuc Ropot, začela širiti obzorja. To, da je Novi rock odprl vrata tudi nerockovskim praksam - najprej pred dvema letoma, ko je v KUD-u našel izhod za nekaj spontano prijavljenih skupin, ki res niso spadale med precej strogo začrtane rockovske linije (Miss Evening, Dad Klark and Allabanda, Niowt), potem pa še letos z javnim natečajem za off rockovsko delovanje -, je preprost kazalec, da nihče drug o novih subkulturnih praksah ne razmišlja tako, kakor Novi rock razmišlja o rockovskem dogajanju. Kot nekaj, kar je treba širni Sloveniji predstaviti kot glasbo, na katero je vredno računati. Točno nad to funkcijo pa se Novi rock kot institucija nikoli ni in se tudi nikoli ne bo uspel dvigniti. Novi, off ali kakršen koli že rock bo tudi odslej samo prireditev, ki bo odsevala blišč in bedo domače neestradne glasbene scene. Po slišanem v letošnjem novorockovskem delu bolj slednjo, čeprav svetli trenutki tudi na njem niso izostali. Veliko je razglabljanj, zakaj je letošnja letina prej borna kot ne, in verjetno bo kar treba pritrditi tistim, ki pravijo, da si je lanskoletni Novi rock utrgal nekaj sadežev preveč.

Že pred samim pohodom v Križanke je bilo jasno, da imamo na meniju "novih" mučkalico iz enega punk benda - M.I.L.K., dveh folkrockerskih zasedb, tuje naveze The Filth in klenih domačinov Juhej in Vuhmepiš, za povrh pa še iz glasbeno zmešane združbe Rodoljubac in na hitro in hrupno muziko prisegajočih Very Expensive Porno Movie z Reke in Amsterdama. Kategorijo "gostov" so zapolnili domači Demoliton Group (Novi rock je odpravil krivice iz preteklosti) ter avstralska punk rock naveza Onyas in Cosmic Psychos.

Pred maloštevilno publiko so se okrog zgodnje šeste ure na posluh prvi postrojili Juhej in Vuhmepiš, ki bi jih morala publika z odra Križank zapoditi naravnost na vaško veselico. Pa je raje ostala na mestu dogajanja in si kot naslednje na delu ogledala samodeklarirane šok rockerje iz Tolmina, skupino Rodoljubac. Njihov pompozen in našemljen prihod na oder je zaspano publiko hipno dvignil na noge, zabavljaško mešanje glasbenih slogov, kraja kitarskih rifov, spomini na Jugoslavijo, AC/DC in druge vragolije pa so iz nje izvabili tudi prvi spodoben aplavz. Ko je padla noč, so Very Expensive Porno Movie končno demonstrirali, kako rockerji zlorabljajo kitare in za dinamično, hrupno, kitarsko ter na trenutke celo mračnjaško predstavo, v kateri je bil odveč le neprilagojeni trobentač, poželi toplo odobravanje. Precej slabše so se odrezali mešalci angleških in ameriških folk praks The Filth in nenazadnje tudi ptujski rockerji z močno štajersko identiteto, M.I.L.K. Za melodične punkerje, kakor so se nam predstavljali, so bili daleč premalo poskočni.

Več kot očitno so bili publiki res zanimivi le Demoliton Group, samo takrat je bil avditorij namreč prijetno zapolnjen. Poleg predstave z offrockovskimi The Stroj so nam domači gostje prireditve ponudili kratek izlet v bližnjo in daljno preteklost (Gastrbajtrs), se zadržali na Neovangeliju in nam med Dežjem na oder namesto Helene poslali striptizeto. Po njihovem nastopu je v Križankah ostala le še peščica obiskovalcev, ki so se prepustili hitrim, metaliziranim (pa tudi orto alkoholiziranim) punkerjem The Onyas in Cosmic Psychos. Glavni gostje festivala so le v zadnjem komadu rednega dela in v dodatku, ki ga je občinstvo le izsililo, pokazali svojo veličino in posredno tudi veličino avstralskega punk rocka. Za mnoge, ki so se med nastopom poslovili, žal prepozno.

Kakor koli se že vsi zmrdujemo nad tole tradicionalno prireditvijo, je dejstvo, da nam vsako leto ponudi kaj novega. In če je bilo menjavanje novih in off glasbenikov na odru še pred dogodkom v Križankah predmet zmrdovanj in ugibanj o smiselnosti, je dejavnost ob standardno (pre)dolgem dogajanju izpadla izredno simpatično. Pustila pa je grenak priokus, saj se je pokazalo, da (elektronski) offrockerji nimajo publike. In če jo le imajo, se ta ne želi pojavljati na Novem rocku, tako da so tudi offrockerjem prisluhnili predvsem rockerji. Poplesavali pa niso.

Jure Matičič vs. Viva