HAMMERFALL

Legacy Of Kings

(Nuclear Blast/Nika, 1998)

Če je bil prvenec Glory To The Brave švedskega speed metal kvinteta Hammerfall prelomnica, ki so jo eni označili kot preporod heavy metala in drugi kot zrelo naslednico tistega, s čimer so Helloween postali legendarni, je treba priznati, da je novi album Legacy Of Kings še boljši. Deset skladb je prvovrstna kombinacija epskih spevov in pobesnelega hrumenja. Ker je pravi speed metal nesporno doma v Nemčiji in najverjetneje pri tem tudi ostane, so Hammerfall izjema, ki potrjuje pravilo. Še več, po kvaliteti presegajo večino konkurence z juga, pa naj se govori tako ali drugače.

Hammerfall so eden boljših predstavnikov tiste struje devetdesetih, ki ne pozna kompromisov glede tehnike in melodike. Bobni (natančneje bas bobna) so z metronomsko natančnostjo trdna osnova neusmiljenega hrumenja, ki ga nadgrajujeta ostri kitari. Da vsa stvar vendarle ne bi izpadla prebrutalno, poskrbi visok in čist vokal Joacima Cansa. Podpirajo ga epski stranski vokali, ki so izpiljeni do te mere, da se jih ne bi sramovali niti boljši progresivni bendi. Na tem mestu velja opozoriti, da Hammerfall niso podlegli trendom, pač pa v zasedbi ostajajo klasični v najstrožjem pomenu te besede, tako da kakšnih klaviatur ni in jih tudi v bodoče ni pričakovati. Ampak roko na srce: kaj bi fantje sploh z njimi?

Nekje na sredi albuma je odlična priredba skladbe Back To Back danskih velikanov Pretty Maids, ki si v dolgih letih niso znali izboriti mesta, ki jim gre. Kaj takšnega se Hammerfall ni bati, saj so se z drugim albumom zapisali med zvezde speed metala. Če citiram predstavnike založbe Nuclear Blast: naj živi nemški heavy metal - s Švedske!

S. P. Sorrow