R.E.M.

Up

(Warner/Nika, 1998)

Čeprav so se člani R.E.M. že v samih začetkih zaobljubili, da lahko obstajajo le kot originalni kvartet, so se po odhodu bobnarja Billa Berryja odločili nadaljevati. Pravijo, da jih glasba še veseli, najbrž pa ne gre spregledati 80 milijonov dolarjev vredne pogodbe z Warnerjem. V več pogledih so sedaj drugačni R.E.M. Zelo se občuti, da so pesmi nastajale brez zanesljive ritmične spremljave, saj se je kitarski rif večinoma umaknil atmosferičnim plastem analognih klaviatur. Že uvodna Airportman popolnoma preseneti. Cenena aparatura Casio skrbi le za tempo, medtem ko se v ozadju prelivajo preprosti vzorci starih sintetizatorjev in orgel, ki jih doma zbira Mike Mills. Kitarist Peter Buck je večkrat presedlal na bas in le v redkih trenutkih skupina še postreže z neposrednim električnim rockom. Je pa glasbena podlaga kljub bogastvu zvokov nevsiljiva in pušča v ospredje razpoznavno petje Michaela Stipa. Če je bil na prejšnjih ploščah težko razumljiv - torej je zgolj zbiral vtise, ki se jih ni niti potrudil strniti v še tako ohlapno zgodbo -, je sedaj ob lebdečem glasbenem ozadju ponekod prav neposreden. Stipe v osrednji skladbi Walk Unafraid v povzdignjenem slogu zavrača ozko pot, ki so mu jo določili drugi in po kateri bi lahko hodil brez skrbi. Pesem je ena redkih, ki s poskočnim refrenom pritegne že med prvim poslušanjem. Večina albuma zahteva večkratni trud. Predvsem zato, ker Stipove že tako nelinearne interpretacije ne podpira dominanten glasbeni tok, in obenem se zdi, da se je v večji meri prilagodil besedilom in naredil manjšo silo melodiji. Za pisanje teh pač ni zanesljive formule. Izkušnje, ki mu jih ne manjka, kvečjemu pripomorejo k realizaciji zamisli, ki se nejasno motajo po možganskih vijugah.

Verjamem, da bo album Up zabeležil manjšo prodajo v primeri s silno uspešnima Out Of Time in Automatic For The People, in upam, da se motim. Ne ponuja hipnih pop uspešnic, ampak je pogumen korak v neznano. Vsaj za skupino, ki si je v vseh teh letih prigarala status velikih zvezd in je tako še močneje podvržena pričakovanjem številnih ljubiteljev. Pa tudi založba ni kar pozabila na svojih 80 milijonov.

Janez Golič