YULDUZ USMANOVA

The Selection Album

(Blue Flame/Nika, 1997)

Uzbekistanska etno pop diva Yulduz Usmanova se je v letih 1995 in 1996 hitro prebila na vrhove evropskih world music lestvic. Jasno je, da so se na novo ime med etno zvezdniki nemudoma odzvali programski direktorji najpomembnejših evropskih festivalov, ki sledijo tovrstnim glasbenim usmeritvam. Le malo je manjkalo, pa bi se leta 1996 Yulduz pojavila tudi na Mestu žensk v Ljubljani.

The Selection Album je kompilacija s skladbami s treh njenih predhodnih albumov, z Alma Alma (1993), Jannona (1995) in Binafscha (1996). Pričakovali bi, da se bo na njej znašlo najboljše, kar lahko ponudi Yulduz. Vendar je izbrano daleč pod pričakovanji. Še najbolj pritegne gradivo s prve plošče, ki niha med kvalitetnimi, intimističnimi in v korenine zazrtimi odzivi na turško arabesko in simpatičnim poigravanjem z orientalsko obarvanim tehno popom po vzoru kakšnih Eurythmics iz osemdesetih let. Novejše gradivo je precej manj spodbudno, saj skuša vse preveč koketirati s sodobnimi transglobalnimi world music modami, da bi me prepričalo. Ko se trudi Yulduz na vsak način ugajati zahodnoevropski publiki in začne slediti nasvetom britanskih in nemških producentov, izgubi krmilo. Etno popevčica I Wish You Were Here je zanimiva le zato, ker zazveni v angleščini še dovolj premaknjeno. To pa toliko manj velja za (pre)mnoge druge novejše skladbice, v katerih se vzorci iz sodobne angloameriške popularne glasbe le na pol posrečeno mešajo z južnoameriškimi ritmi in melodijami in domačimi turško-uzbeškimi vižami. Tako nas Yulduz samo v eni novejši skladbi prepriča, da je sposobna ustvarjati zrel sodoben world music pop, s kakršnim se lahko pohvalita Khaled (vsaj na koncertni Hafli) in Youssou N'Dour. A to je seveda premalo, in (tudi) preposlušano gradivo z The Selection Album me vedno bolj utrjuje v prepričanju, da je bila Usmanova le prenapihnjena muha enoletnica, ki še zdaleč ni imela dometa kakšne (za zdaj še neopažene) Džansever. Seveda bi bilo lepo, če bi se motil - in še naprej verjel, da etno scena ne podlega virusom iz osrednjih popularnoglasbenih tokov.

Peter Barbarič