Letnik: 1998 | Številka: 11 | Avtor/ica: Jure Matičič

THE WISEGUYS

The Antidote

(Wall Of Sound, 1998)

I-F

Fucking Consumer

(Disco B, 1998)

Wiseguys in I-F nikakor ne sodijo v isto glasbeno ligo, vendar sta si albuma Antidote in Fucking Consumer po nekakšni čudni logiki sorodna ravno zaradi njune retro narave, ki pa se na koncu še vedno ne izkaže kot preprosta reprodukcija, ampak ponuja kakšen nov element več. Oba sta predstavnika dveh na novo izumljenih (starih) zvrsti, ki spet delata svoje kroge - old school hip hop se je tokrat pobratil s big beatom, elektro pa tokrat spet s tehnom. In mi smo našli dva tipična predstavnika.

Kar se tiče izbire časa, sta Wiseguys mogoče prišla nazaj v najslabšem možnem trenutku, ko se old school revival komercializira in hkrati res grdo in kičasto zamira, glede albuma Antidote pa se po tej plati ne moremo pritoževati. Wall Of Sound, pri kateri pametnjakoviča (Theo Keating - DJ Touche, in Paul Willis-Eye) snemata, je resda najbolj znana kot dom big beat zvezd The Propellerheads, premore pa še druge udarne sile. Wiseguys sta glasbeno še najbližje zvoku, ki ga prezentirajo neodvisne zvezde pri Ninja Tune (predvsem me spominjata na Herbaliser) in Mo’ Wax, saj je v igri mešanica hip hopa, big beata, instrumentalk, norih semplov, jazzovskih solov ter domišljavih podlag. Antidote lahko zadovolji tako hip hop puriste, saj na albumu sodeluje newyorški MC Sense Live, kot tiste, ki se zanimajo za bolj odprtoglavo glasbeno inovacijo. Komada, kot je Cowboy ’78, pač ne boste slišali nikjer drugje. Ostra, izdatno semplana in funky Wiseguys delata stvari po svoje.

I-F pripada popolnoma drugačni sceni, to dokazuje že založba Disco B, pri kateri je Lonny ‘Lookout’ Eyes izdal prvenec Fucking Consumer, ter dejstvo, da prihaja iz tehno ozadja, čeprav producira glasbo, ki je bila nekoč precej povezana s hip hopom. Fucking Consumer uspešno sledi zgledu lanskoletnega komada Space Invaders Are Smoking Grass, ki je Lonnyja naredil slavnega, čeprav je na albumu veliko več mračne industrijske materije kot prijetnih funky zvokov iz osemdesetih. Ime, ki pride na misel, je gotski elektro, kot reakcija na komercializacijo tehno scene in njeno potencialno zasičenost. Fucking Consumer je tako napolnjen z dvanajstimi odličnimi elektro komadi, ki so večinoma novi, nekaj pa smo jih že lahko slišali na prejšnjih izdajah. Naslednji Lonnyjev projekt bo verjetno album pod imenom Lonny in Melvin - bodite pozorni.

Jure Matičič