WITHIN TEMPTATION

The Dance

(DSFA Records/Panika, 1998)

Po odličnem prvencu Enter je nizozemski gotski doom sekstet Within Temptation izdal MCD The Dance, na katerem so tri nove skladbe, trije remiksi in CD ROM del z nekaterimi informacijami, fotografijami in bonus skladbo.

Tri nove skladbe v vseh pogledih presegajo skladbe s prvenca. Petje Sharon den Adel je tudi zdaj nežno, vendar povsem odločno. Manj se pojavlja mrtvaški glas Roberta Westerholta, ki ima po novem bolj ali manj vlogo dopolnilnih vokalov. Klaviature so dobile še pomembnejšo vlogo in se za odtenek dvignile iz simfoničnega kiča, ki sicer ostaja eden izmed temeljev glasbe Within Temptation. Kajpak smo jim tisti, ki nas je navdušil prvenec, za to hvaležni. Bolj izrazita so na novih posnetkih tudi tolkala, ki so od samega začetka samosvoja in nikakor tipično metalska. Zvok kitar je oster. Šibka plat zasedbe ostajajo besedila, ki komaj dosegajo prag povprečne metalske poezije, ki že sama po sebi ni ne vem kaj, vendar je moč Within Temptation v glasbi, tako da jim poslušalec lahko pogleda skozi prste. Težje je to narediti pri treh remiksih, ki so precej ponesrečeno dejanje.

Če sem ob izidu prvenca zapisal, da bodo Within Temptation v prihodnje zanimivi toliko, kolikor se bodo razlikovali od Theatre Of Tragedy, moram priznati, da tri nove skladbe napovedujejo album, ki jih bo uvrstil v vrh gotske - simfo - doom scene. Medtem ko je večina gotskih prvakov (tu mislim predvsem Paradise Lost in Moonspell, pa tudi Theatre Of Tragedy) zapadla v pretirano estetiko predvsem na škodo neposrednosti, je treba poudariti, da Within Temptation niso klonili.

S. P. Sorrow