Letnik: 1998 | Številka: 12 | Avtor/ica: Rok Jurič

GERI ALLEN

Gathering

(Verve/Multimedia, 1998)

Geri Allen je bila prva pianistka, ki jo je Ornette Coleman po mnogih letih vključil v skupino. Tako dolg manko klavirja v Ornettovih projektih je bil posledica njegove zahtevnosti, saj je hotel, da klavir kljub vsej temperiranosti zveni v soglasju z njegovo netemperirano muziko. Seveda bi takoj pomislili, da narediti netemperirani klavir pač ni težko - ne nazadnje so to počeli že resnoglasbeni tradicionalisti, ki so v poskusih zveneti novo in originalno razglasili klavir ali ga preparirali s cingljajočimi vijaki. Ampak Ornettu tako enostavna pot ni bila po volji - iskal in iskal je ter končno našel: pianistko, ki lahko celo na povsem uglašenem klavirju nudi njegovi samosvoje uglašeni glasbi dobro oporo.

Vendar pa je Allenova že pred sodelovanjem z Ornettom opozorila nase in njena zadnja cedejka Gathering le še potrjuje vse kvalitete. Allenova se s cedejko postavlja v sam vrh tradicionalnih pianistov, ki gradijo na tradiciji radikaliziranega be bopa ter še bolj vročega hard bopa. Seveda se dotakne tudi freeja, vendar ga je manj kot nekoč, ko je igrala še z Motianom in Hadenom. Glasba na Gathering je njena lastna in kot taka kaže skladateljico Allenovo v isti luči, kot jo poznamo kot pianistko Allenovo: je energična, divja, vseskozi ritmična in neznanskega drnca. V gradnji skladb ne ponuja novega, tako da med menjavami tem in solaž dobimo dovolj spevnih melodij, ki so včasih celo lirične in nadvse lepe, in tudi dobršno mero inovativnih solističnih izletov, ki so pač bolj samosvoji ter disonantni. Vendar v slednjem nikakor ne dosega ženskih kolegic, ki krojijo vrh radikalnejšega pianizma (Crispellove). Allenova je mnogo bolj žensko uglajena ter subtilna kot Crispellova, četudi tudi pri njej opažamo premike v bolj lirične vode.

Vsa cedejka pa ne bi pustila v nas tako lepega občutka, ko bi ne bilo ob Allenovi odlično uigrane ritmične dvojice - Busterja Williamsa ter Lennyja Whita. In tudi Gerijin zdajšnji življenjski sopotnik - trobentač Wallace Roney, s trobento dokazuje, da je eden prvih, ko pomislimo na tradicionalno jazzovsko trobento tega časa. Gathering je cedejka, ki po kvaliteti celo presega njeno zadnjo Eyes, in the Back of Your Head. Le kakšna bo naslednja? Glede na vzpenjajočo se kariero Allenove zagotovo še boljša.

Rok Jurič