MARTIN CARTHY

Signs Of Life

(Topic, 1998)

SIMPSON/KRISHNAN/HIDALGO/SRINIVASAN

Kambara Music

(Water Lily Acoustics, 1998)

Martin Carthy verjetno niti sam ne ve, koliko plošč je posnel v dolgi in uspešni glasbeni karieri. Ljubitelji folka nestrpno pričakujemo njegove nove stvaritve, in treba je priznati, da smo praviloma vedno presenečeni. Skoraj neverjetno je, koliko svežine in glasbenega znanja še vedno premore ta prenikavi in pred desetletji tudi pri nas razmeroma znani trubadur. Plošča Signs Of Life je prva Carthyjeva solistična stvaritev v tem desetletju. Je nekoliko drugačna in bolj kot druge razkriva glasbene korenine tega pomembnega in vplivnega izvajalca.

O Carthyjevi vlogi pri preporodu angleškega folka ne gre dvomiti, in če boste kdaj preposlušali nekaj pevčevih albumov iz šestdesetih, sedemdesetih in celo osemdesetih let, vam bo hitro jasno, zakaj ga imenujejo angleški Bob Dylan. Carthy je posnel veliko zelo raznovrstne glasbe, vedno je bil odprt za vplive z vseh strani, s ploščo Signs Of Life pa se vrača v obdobje, ko še ni poslušal folka oziroma ga je šele začel spoznavati. In v čem je čar glasbe na albumu? Martin Carthy je neposreden glasbenik. Še vedno poje s strastnim glasom in ga prilagaja razpoloženju skladbe, njegova kitara pa zveni čisto in zlahka je razbrati vse njeno bogastvo in lepoto. Carthy - na plošči ga spremljata hčerka violinistka Eliza Carthy in orgličar Chris Parkinson - je resničen mojster na tem glasbilu, o tem govorijo tudi posrečene priredbe uspešnic iz repertoarjev Elvisa Presleyja in celo skupine Bee Gees. Zdi se, da je Carthy vedel, da bo s tako eklektičnim repertoarjem - na plošči boste našli stare balade, kot je Jim Jones In Botany Bay, znana tudi iz repertoarja Boba Dylana, pa tudi uspešnice rock'n'rolla, kot je Presleyjeva Heartbreak Hotel - zmedel poslušalca, zato v spremni besedi nazorno opisuje, kje, kdaj in kako je spoznal posamezno skladbo in skuša upravičiti uvrstitev na ploščo. To je lepa in zahtevna plošča in prepričan sem, da se je Carthy z njo skušal približati vzornikom - starim ljudskim pevcem, kot sta Walter Pardon in Phil Tanner (Topic Records, 50 Stroud Green Road, London N4 3EF, United Kingdom). Z albumom Kambara Music, ki sta ga za založbo Water Lily Acoustics posnela Martin Simpson in David Hidalgo, ima pravzaprav veliko skupnega. To prodorno in izjemno cenjeno založbo vodi Kavichandran Alexander, zanesenjak, ki najbolj uživa v prepletanju raznovrstnih glasbenih tradicij ameriškega in indijskega izvora. Tudi album Kambara Music tako prinaša skladbe velikih avtorjev Richarda Thompsona, Davida Hidalga in nekoliko presenetljivo celo Merla Haggarda, zaigrane v nekoliko zasanjanem, a vendar dovolj prodornem slogu, ki mu posebno barvo dajeta violinistka Viji Krishnan in tolkalec Puvalur Srinivasan. Kavichandran Alexander ni nikoli skrival zelo ambiciozne želje po ustvarjanju nove glasbe, pri albumu Kambara Music pa si je zaželel dopolniti nekatere najznačilnejše skladbe iz repertoarjev Richarda Thompsona, Rya Cooderja in Merla Haggarda. Kot sam pravi, se je pri tem spogledoval z vizionarskimi skupinami Kaleidoscope, Moby Grape in Incredible String Band, ki so začele v rockovsko glasbo vpletati prvine vzhodnjaške glasbe, pri nas pa jih spoštujejo le poznavalci (Water Lily Acoustics, PO Box 91448, Santa Barbara, CA 93190, USA).

Če glasbe Martina Carthyja še ne poznate, vam vsekakor najprej priporočamo kako starejšo ploščo - slišati jih boste morali kar nekaj, da boste začutili razsežnost Carthyjeve glasbene nadarjenosti. Z albumom Kambara Music pa si boste odprli pot tako k odkrivanju najlepših stvaritev rockovske glasbe kot h glasbi za prihodnje tisočletje, ki bo kljub vsemu ohranila lepo mero človečnosti.

Jane Weber