THE LOUNGE LIZARDS

Queen of All Ears

JOHN LURIE

Fishing With John

JOHN LURIE

African Swim and Manny and Lo

(Strange and Beautiful Music, 1998)

Devet let je minilo, odkar je John Lurie še s staro zasedbo Lounge Lizards posnel album Voice of Chunk (Island), ki se je prodal v zelo lepi nakladi 25.000. Medtem sta izšla dva koncertna albuma s posnetki iz berlinskega kluba Quartier Latin (Intuition). Toda to še ni bil konec Luriejevih nenehnih prerekanj z založbami. Gradivo za Queen of All Ears je namreč staro že nekaj let, The Lounge Lizards so z njim za tri dne razprodali newyorški Knitting Factory ob koncu leta 1995; in to gradivo naj bi izdala prestižna newyorška založba Luaka Bop pod programskim vodstvom Davida Byrna. Toda zaupanja in tudi denarja ni bilo dovolj in Lurie je spet ostal praznih rok. Ustanovitev lastne založbe je bila torej zadnja pot, čeprav Lurie pravi, da je njen edini namen kontrola njegovih izdaj. Queen of All Ears je torej potrebno obravnavati kot prehodno ploščo Lounge Lizards, saj tudi zasedba na albumu še zdaleč ni več taka kot na koncertih, čeprav je jedro zasedbe devetdesetih ohranjeno. Queen of All Ears ni popolna plošča, saj je vsaj pri eni izmed dveh daljših skladb glasbena zmes na trenutke monotona, prav tako je težko najti logično povezavo med začetkom in koncem komada. A skoraj pri vseh drugih ni moč zgrešiti prepoznavnosti skupine, pristne kombinacije ležernosti in ostrine, izjemnega smisla za melodičnost, oplajanja z afriškimi in drugimi etno godbami, skratka najdemo vse tisto, kar naj bi bila kvaliteta sodobnega jazzovskega skladatelja. In to je Lurie vedno bil in po Queen of All Ears tudi ostaja. Queen of All Ears ni najboljša plošča Lounge Lizards, je pa na ravni Voice of Chunk in prinaša nekaj nostalgičnih občutkov in potešenega hrepenenja po dobrem jazzu.

Lurie je maneken, ni pa ribič, in gotovo je dokumentarna serija o ribolovu z Johnom Luriejem in prijatelji zelo smešna. Serija je bila prikazana junija na neodvisnem newyorškem kanalu, Lurie pa ribari z mački, kot so Tom Waits (na Jamajki), Matt Dillon (na Kostariki), Jim Jarmusch (v Montauku), Willem Dafoe (v Mainu) in Dennis Hopper (na Tajskem). Cede z istim naslovom je pospremil serijo, na njem pa najdemo tipično filmsko glasbo, ki jo poznamo iz Jarmuschevih filmov, le da je še bolj raznolika in seveda prirejena za vsak ribolov posebej. Od igralcev zapoje le Tom Waits, drugače pa slišimo veliko različnih glasbenikov, od katerih sta dve zasedbi že "udomačeni": John Lurie National Orchestra (s Calvinom Westonom in Billyjem Martinom) za ribarjenje na Tajskem in The Lounge Lizards (v sedanji postavi) za Lurieja in Dafoeja. CD Fishing with John prvič predstavlja Lurieja kot multiinstrumentalista. Igra še orglice in kitaro, banjo pa tudi v najnovejšem filmskem delu African Swim, ki je skupaj z glasbo za film Manny and Lo (režiserka Lisa Krueger) nov Luriejev soundtrack. Pri obeh se na kitari spet pojavi stari Lounge Lizard Marc Ribot, v nekaj temah za African Swim (film ne obstaja več) pa spet sedanja zasedba Lounge Lizards z novincema Dougom Wieselmanom na klarinetu in Maurom Refoscom na tolkalih, ki jih skupina prearanžirane igra tudi v živo. Torej, obilo nove Luriejeve glasbe na cedejih, naslov pa pove, kateri prinaša največ dobre godbe.

Bogdan Benigar