ORLEK

Salamurca

(Nika, 1998)

Zasavska folk/rock atrakcija Orlek se je z zadnjim projektom Salamurca oddaljila od prej prevladujoče knapovske tematike. Lahko bi rekli, da se je skupina iz regionalnih problemov, vezanih na ožje območje bivanja, preselila nekoliko širše in v veliki meri zavzela celotno Dolino šentflorjansko. Če je nekoč pela o propadu in socialnih problemih ljudi, ki so cele dneve preživeli globoko pod zemljo, je tokrat še vedno s socialnim občutkom načela teme, ki so medijsko veliko bolj propagirane: pornografijo in mamila. V ta krog sta ujeti predvsem pesmi Porno polka in Tvoj sin, ki iz istega izhodišča, naivnosti protagonistov, ki zaidejo iz agrarnega hribovskega okolja v urbana središča, prikazuje propad dveh junakov zaradi neizkušenosti in nepoznavanja sodobnih zakonov ulice. Po drugi strani nas pesem Davčna številka popelje v svet brez potrebne birokracije, skakanja od okenca do okenca, osebne degradacije, ko ugotoviš, da si samo številka nekega sistema. Teh tematik se vodja in pisec besedil Vlado Poredoš še vedno dotika s kančkom ciničnega humorja. Če bi sam izbral favorite zadnje plošče, bi zagotovo na prvo mesto postavil pesem Na Kum, ki je zagotovo ena najboljših avtorskih skladb tega leta pri nas, ter pesmi Tik Tak in po eni strani "vojažersko-hitčkokovska" po drugi pa osebno demokratična Okna. Vse te pesmi Orleki uvrščajo v nekoliko spremenjen glasbeni slog, ki se poleg značilnega folk rocka napaja tudi v dixie in funky obrazcih, iz koncepta pa so tokrat izpadli do sedaj opazni vložki šansona. Še vedno sta prisotni značilna raba harmonike in močna pihalna sekcija, tokrat ojačana s klarineti, v aranžmajih pa je tokrat prvič slišati tudi violino in čelo. Revir je torej tokrat spoznal svoje junake v drugačni preobleki. Salamurca je plošča, ki daje občutek prehodnosti, prek katere bodo Orleki izoblikovali nov izraz. Vsekakor gre za več kot korekten projekt z nekaterimi favoriti in z nekaterimi preveč sredinskimi skladbami, ki so v prehodnih obdobjih večine skupin pač prisotne, zato jih ne smemo vzeti za zlo.

Gregor Bauman