LOLITA

KUD France Prešeren, Ljubljana, 27. 11. 1998

Vendarle se nekaj dogaja. Medtem ko svetovne jazzovske zvezde nastopajo le še v talk showih Braneta Rončela, se na domači sceni presenetljivo združujejo moči. Potem ko je Lolita pred časom zamenjala bobnarja (Marjan Stanič namesto Mirsada Šabiča) in se okrepila z violinistko Jeleno Ždrale, je zdaj močnejša še za Igorja Bezgeta, mladega kitarskega virtuoza, čigar igranje nehote spominja na Mika Sterna. Prav z Bezgetom je Lolita pridobila več notranje dinamike, saj njegova dokaj konvencionalna raba kitare sedi ravno nasproti coltranovskim prijemom Primoža Simončiča, ki so vedno podkrepljeni s sicer manj izstopajočo violino. Takšna Lolita bo od zdaj pristopnejša manj zahtevnim, predvsem jazzovskim poslušalcem, tudi tistim, ki zahajajo le v jazz klube. Vendar "jazzovska" Lolita - tudi postavitev zasedbe na odru je takšna, da omogoča boljšo komunikacijo med člani - ni izgubila nič od prejšnjih kvalitet. V novejših komadih, ki se oplajajo z orientalskimi godbami, je ritmično še močnejša, Simončičevi soli so daljši in očitno razkošnejši, z nekaj dodatne vadbe pa bo izpiljenih tudi nekaj zahtevnejših komadov. Zdi se, da ritmična raznolikost, ki jo Staničevo bobnanje vedno znova potiska v ospredje, zelo deluje na ozračje na odru, s katerega se razliva sproščenost, ki je nadomestila prejšnjo "zategnjenost". Skratka, bend deluje sveže in predvsem prepričljivo, in lahko rečem, da letos na evropskih jazzovskih festivalih nisem videl dosti boljših nastopov. Žal je drugi del koncerta precej pokvaril slab zvok, saj je bas marsikje dobesedno pojedel ves bend. Po desetih letih igranja bi si Lolita vendarle lahko oblikovala spodoben zvok, še posebej v domači dvorani. Kljub temu lahko ugotovim, da nova Lolita kaže vse znake odraslosti. Res prvič imam občutek, da smo v Sloveniji dobili jazz bend, ki je del aktualne svetovne novojazzovske ponudbe. Upam, da bo koncertna plošča, ki je začela nastajati prav na tem koncertu, to potrdila, potem pa se za uresničitev Lolitinih in naših želja res ni več bati.

Bogdan Benigar