Letnik: 1998 | Številka: 2 | Avtor/ica: Jure Matičič

ADAM F

Colours

(Positiva/EMI, 1997)

Jazz-step komadi so s himničnimi razsežnostmi vladali letu 1995. Takrat še nova zvrst, je jazz-step pomenil rabo ležernih, počasnih basov, godalnih ambientov in jazzovskih glasbil, ki so jih pogosto igrali v živo - in ne semplali v običajni maniri elektronske glasbe. Zaradi lahkotne poslušljivosti je postal zvok privlačen za sredinske radijske postaje. Enako velja za založbe, ki so jazz-step producente kot prve vzele pod svoje okrilje. Ti so bili popolno nasprotje raznim B-boyem in frikom (tipa Goldie) s sumljivo preteklostjo, ki so do tedaj dominirali sceni. Alex Reece in podobni so tako med prvimi z drumandbass prizorišča stopili na komercialno pot. Posledica je, da si množično občinstvo predstavlja drumandbass zvok v smislu jazz-stepa, kot lahkotno glasbo za ozadje ali »coffee table music«. Alexa Reeca, ki velja za utemeljitelja jazz-step usmeritve, sedaj znotraj originalne scene nihče več ne mara. Povrniti ugled, ki ga je imel jazz-step še pred dvema ali tremi leti, je sedaj torej naloga nove generacije producentov. Adam F(enton) bi bil lahko eden najprimernejših ljudi za tako nalogo. Glasbo je začel delati okoli leta 1995. Prvi uspeh je prišel s komadoma Circles, jazzy two-step simfonijo, in tech-steppersko naravnanim Metropolis. Komada sta parala plesišča skozi leto 1996. S podpisom pogodbe s Positivo in z ustanovitvijo lastne podzaložbe F-Jams se je Adamova slava nadaljevala v leto 1997. Circles je bil do tedaj na DJ playlistah že več kot leto, in to je precejšnja redkost. Logično je bilo pričakovati album, ki je izšel pod imenom Colours. Rdeča nit albuma je seveda jazz - in Adam F se ga drži kot pijavka. Včasih celo preveč. Drugačnega od ustaljenih producentov ga dela dojemljivost za druge glasbene zvrsti. Colours je namreč zelo eklektičen album, ki dopušča medžanrske preskoke; jazz-step pa se ni pretirano glasbeno razvijal, tako da so ostajali vedno eni in isti (sicer komercialno uspešni) zvoki. Adam F se od te determiniranosti popolnoma distancira in ne pade v povprečje. Seveda nikoli ne bo zanikal, da meri na komercialno uspešnost. Komada The Tree Knows Everything in naslovni Colours to jasno dokazujeta in mečeta slabo luč na druge. Prvi prinaša staro znanko elektronske srenje, Tracy Horn, ki pa s svojimi vokali nekako ne prepriča več. Drugemu je dal specifično zvočno podobo predvsem gost Ronny Jordan. Metropolis je ostal enak kot na singlu, prav tako Colours, ki ostaja veliki hit. Jaxx, z Reese bas linijami in distorzijami, zveni podobno kot Goldijeve stvaritve na albumu Timeless. F-Jam z MC Conradom in Music in My Mind hvale vredno nadaljujeta vokalno fronto. Ostanejo še kitarsko kombiniran Dirty Harry, ekološki Mother Earth in zmedeni Aromatherapy. Album Colours lahko primerjamo z drugimi ambicioznimi projekti lanskega leta: Reprazent, Photek in podobno.

Jure Matičič