COMMON

One Day It’ll All Make Sense

(Relativity Records, 1997)

Ko pregledujem bero lasersko senzibilne plastike na steni in jo poskušam zlagati v kronološko zaporedje, opažam podobnost med rap muziko in vinom. Prva podobnost je v reklu, da izdelek z leti pridobiva kvaliteto. Druga je v dejstvu, da ni vsaka letina najboljše kvalitete (tam nekje med dvaindevetdesetim in triindevetdesetim je bila bolj slaba). Tretja podobnost pa je vezana na drugo in na leto 1997. Obilica sonca je povzročila vrhunski letnik 97 pri vinarjih, mnogotere res kvalitetne rap plošče pa vrhunski seštevek fonotečnih obveznic za ljubitelje črne godbe. Samo pomislite: Busta Rhymes, Wyclef, Rampage, Rakim, EPMD, Spearhead, Mc Solaar, KRS-One in Common.

Poba je pred tem delal pod imenom Common Sense, vendar se njegovi podvigi ne morejo kosati s tole kompleksnico. Očetovstvo je močno vplivalo nanj in plošča One day It’ll All Make Sense je prava oda močni črni družini in odgovornosti, ki jo nosita starša pri vzgoji otrok. Že Commonova besedila so prepričljiva, z uglednimi gosti (De La Soul, Q-Tip, Black Thougt, Erykah Badu, Lauryn Hill) pa vrednost plošče samo še pridobiva. Škarje zvočne podobe je imel v rokah novi produkcijski car, No I.D., ki se je z jazzovskimi izleti, umirjenim tempom in nepocukranimi sampli lepo prilagodil gostom in leit motivu plošče - očetovski odgovornosti.

Sociologi pri vzrokih za nezavidljiv položaj afroameriške skupnosti vedno navajajo pomanjkanje družinskih vrednot in čuta za odgovornost, ki izvirata iz dobe suženjstva, ko so beli gospodarji iz afriških sužnjev izkoreninili družbeno obliko vaške skupnosti, z dehumanizacijo pa tudi samospoštovanje in odgovornost. Mlada generacija Afroameričanov, ki bo morala graditi nove temelje črne družine, bo na tej plošči našla mnogo koristnih in spodbudnih besed. Common je opravil trezno, koristno in hvalevredno delo, ki bo zaradi všečnosti še mnogokrat na mojem laserju.

Napo-Lee-Tano