RAZLIČNE IZVAJALKE

The Divas From Mali

(World Network/Nika, 1997)

Zbirk in kompilacij afriške tradicionalne in popularne godbe je bilo seveda že obilo; bolj ali manj uspešnih in koristnih. In pri takšnih poskusih sta nazadnje zagotovo odločilni posest ekskluzivnih posnetkov ter domiselnost izbora. Redke so bile do sedaj zares študijske predstavitve, ki so si z aparatom in ilustrativnim izborom posnetkov pridobile status referenčnosti - in tudi The Divas from Mali, žal, ni med njimi. A v segmentu tvornosti, ki ga predstavlja, je zbirka dovolj zanimiva, kompetentna in reprezentativna. Je pa k izidu nujno dodati, da se je spustila na področje, ki je že dokaj dobro pokrito z avtorskimi izdajami in s predstavitvenimi zbirkami. Zato ta album štirih vidnih malijskih pevk, ki so krojile podobo malijskega aktualnega etnopopa zadnjih 30 let, ni sam po sebi nič posebnega. Poseben pomen si pridobi, ko razberemo, da je recenzent izbor dosledno omejil na štiri imena, ki naj bi osrediščala žensko pevsko malijsko ponudbo v omenjenem obdobju. V tej opciji izbor zagotovo pridobi zanimivost, saj konec koncev omogoča primerjave skozi neki - za umestitev v planetarne razsežnosti popularne godbe referenčen - ustvarjalni lok. Vendar: ta ugotovitev velja predvsem za status, starost in s tem povezan sloves posameznih predstavljenih pevk. Že sama rekonstrukcija po času nastanka posnetkov nas postavi v paradoksalen položaj. Že res, da je najstarejši posnetek prispevala najstarejša pevka Kandia Kouyate, vendar posnetki najmlajše aktualne kraljice malijskega prizorišča, Oumou Sangare, niso bistveno mlajši (pa še vse smo že slišali z njenih za Evropo narejenih albumov!). Tudi posnetki Sali Sidibe, enega izmed za enkrat še ne povsem izpolnjenih obetov malijske ženske vokalne ponudbe, so z letnico 1990 precej nepomembni, čeprav morda še ne slišani. Tako dodajajo nekaj relevantnih zvočnih in pisnih informacij k našemu vedenju o ženski plati malijskega glasbenega dogajanja samo tisti deli albuma, ki se ukvarjajo z že omenjeno Kandio Kouyate in Mah Dambo. In ne nazadnje; tudi to je skoraj polovica albuma. Preveč ali premalo? Upoštevajoč slišano: zadosti. Obe sta starejši izmed štirih predstavljenih in najmanj znani, pa zato in še posebej s svojo glasbo toliko bolj zanimivi; a tudi še posebej koristni, saj omogočata primerjalni okvir, s katerim je mogoče presojati tudi ponudbo tako imenovanih "malijskih zvezdnic", in to Sali Sidibe in Oumou Sangare zagotovo sta z dosedanjo pojavnostjo na mednarodnem prizorišču.

Zoran Pistotnik