MATT DARRIAU PARADOX TRIO

Flying At A Slant

PACHORA

Pachora

(Knitting Factory Works/Nika, 1997)

Saj ne, da bi bila moda. Zanimanje Newyorčanov za glasbo Balkana in Orienta je bilo ves čas prisotno, a morda nikoli toliko izraženo v avtorskih pristopih glasbenikov srednje in mlajše generacije, ki so ostali zapisani tudi na nosilcih zvoka. Zdaj ni nič nenavadnega, če nam založniška dejavnost kluba Knitting Factory postreže z izdelkom ali dvema tovrstne godbe na leto. Tako sta lani v neparnih ritmih zaplesala Paradox Trio v drugo in Pachora v prvo.

Matt Darriau je s Paradox Triom, ki je v resnici kvartet, na plošči Flying At A Slant še bolj izpilil gradivo. Če je bil prvenec poskočnejši v tradicionalnem, je na drugi plošči popolnoma avtorski v iskanju jazzovske vizije na Orientu. Seže celo do Indije, večinoma pa se zadržuje na Balkanu, točneje na meji med Bolgarijo in Makedonijo. Darriau je spreten v ruvanju vzhodnoevropskih korenin, očisti jih po "novomeško", a pri tem ne zaide v obdelana polja klezmerja a la Klezmatics in Masada. Zamisel in izvedba sta originalni, predvsem pa privlačni. Nam bližnjo tradicijo uporabi z rutino izkušenega jazzovskega improvizatorja ter odpira vrata drugim (tudi slovenski jazzar se bo učil balkanske godbe v New Yorku!). Brad Shepik (portugalska in električna kitara, električni saz), Rufus Cappadocia (petstrunski čelo) in Seido Salifoski (dumbek in druga tolkala) ob številnih Darriaujevih pihalih zvenijo kot bend z večletnimi izkušnjami. Vendarle je posebej treba sneti klobuk Bradu Shepiku, še enemu izmed "norih" kitaristov na newyorškem obzorju.

Shepik dopolnjuje balkanske "igrice" v bendu Pachora, ki bi bil lahko kopija Paradox Tria, vendar mu je ta ušel. Ljubezenske izkušnje iz študentskih let? Kdo bi vedel. No, razlik na začetku skoraj ni opaziti, a kasneje se izkaže, da Pachora izgublja ravno tam, kjer Flying At A Slant pridobiva. V zanosu, skladnosti, malih rečeh, izboru glasbil. Pachora še nima pravega zvoka, a prvenec zagotovo ni slab. Soliden začetek še enega novomeško balkanskega kvarteta s Chrisom Speedom (klarinet), Skulijem Sverissonom (električni bas) in Jimom Blackom (bobni, tolkala) gotovo obeta.

Bogdan Benigar