Letnik: 1998 | Številka: 2 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

ANTOINE MOUNDANDA LIKEMBÉ GÉANT

Kessé Kessé

(Indigo/Label Bleu, 1997)

Najžlahtnejše je zagotovo odkrivanje tradicije, ki živi polno življenje tudi v aktualnostih, ne da bi se morala odreči izvornim potencialom. In prepriča; in pritegne; in potegne. Takšnih mojstrov seveda ni veliko: ali jih sploh ni več na tem planetu ali pa so se podredili (navideznemu) nareku uspešnosti vsem všečne množične glasbene produkcije. Kongoležan Antoine Moundanda z Likembé Géant, kakor so predstavljeni na albumu Kessé Kessé, zagotovo spada med prve; med žlahtne. Francoska založba Label Bleu je spet poskrbela za enega izmed zdaj že kar številnih žlahtnih dosežkov, ko je najprej odkrila in prepričala ter nato marca lani v Abidžanu na Slonokoščeni obali tudi posnela Antoina Moundanda z njegovo tričlansko zasedbo Likembé Géant, ki obvlada izvorno kongoleško rumbo, a jo igra na eno samo glasbilo: na likembe, na tako imenovani "afriški palčni klavir", razprostranjen praktično po vsej podsahelski Afriki ter poznan pod različnimi imeni. Antoine Moundanda, Papa Kourand in Raphael Mahela v devetih skladbah ne počnejo čisto nič drugega, le igrajo po konstrukciji izjemno primitivno glasbilo likembe ter pojejo. Vse skladbe in besedila zanje so delo vodje skupine. In vse imajo izvorni obrazec v zgodnji kongoleški rumbi. Zato bi moralo biti vse skupaj zelo dolgočasno. A napaka v predvidevanju se razkrije že po dveh, treh skladbah z albuma; in spoznanje povzroči, da album vrnemo najprej na začetek, potem pa ga spet in spet poslušamo. Da, Kessé Kessé in Antoine Moundanda z Likembe Geant so edini do sedaj odkriti pendant najboljšim pojavom Stelle Chiweshe in sploh zimbabvejske mbira godbe. To pa je tudi najžlahtnejše, kar smo aktualnega slišali v tej maniri. In če k vsemu temu dodamo podatek, da ima na albumu slišano korenine v poznih petdesetih ter da je pomembno vplivalo na razvoj električne kongoleške rumbe, ki jo predstavljajo vsaj O.K. Jazz, Les Bantous, Tabu Ley in številni prav zdaj odkrivani produkti iz zapuščine studiov Ngoma, si šele lahko pričnemo rekonstruirati predstavo o tem, kaj z Antoinom Moundandom in Likembé Géant na albumu Kessé Kessé sploh poslušamo: nepričakovano intenzivno navezo med zgodnjo produkcijo kongoleškega popa in aktualnim glasbenim dogajanjem v zahodni Afriki. To je že samo po sebi vsaj fascinantno.

Zoran Pistotnik