NASHVILLE WEST

Nashville West

(Sierra Records/Hollywood, 1997)

THE KENTUCKY COLONELS

Livin’ In The Past

(Sierra Records/Hollywood, 1997)

Tako kot so nekoč nekateri posnetki Roberta Johnsona veljali za izgubljeni kelih bluesa iz misisipijeve delte, sta tudi novi izdaji založbe Sierra Records (PO Box 5853, Pasadena, CA 91117, USA) do pred kratkim krasili le zbirke najbolj gorečih ljubiteljev country rocka. Ameriški glasbeniki z Billom Frisellom na čelu spoštujejo glasbeno tradicijo Nashvilla in prepričan sem, da Frisell ne bi imel nič proti, če bi dobil v roke kitaro fender telecaster s posebnim dodatkom, ki sta si ga izmislila Gene Parsons in Clarence White, mu dala ime string bender in z njim začela v drugi polovici šestdesetih let mešati štrene številnim kitaristom, ki so mislili, da si v countryju ni mogoče izmisliti nič novega.

Plošča Nashville West prinaša posnetke iz druge polovice šestdesetih let, ko sta Gene Clark in Gram Parsons začela v bolj ali manj rockovsko glasbo vpeljevati prvine countryja. Njune plošče so bile deležne vsaj bežne pozornosti, plošča skupine Nashville West s posnetki iz leta 1967 pa je prvič izšla več kot desetletje pozneje pri tedaj neznani založbi Sierra-Briar Records. In po čem se odlikuje ta glasba? Clarence White, Gib Guilbeau, Wayne Moore in Gene Parsons so imeli na repertoarju pesmi avtorjev, kot so Merle Haggard, Lefty Frizzell in Jimmy Webb, niso pa se branili niti tradicionalnih tem iz sveta bluesa in uspešnic, znanih s plošč Charlieja Richa in Elvisa Presleyja. Glasba na plošči torej zajema razmeroma široko glasbeno obzorje. Zaigrana je odločno, in čeprav je na trenutke čutiti začetniško naivnost, zveni prepričljivo in predvsem vizionarsko. Poznavalci jo predvsem zaradi neponovljivega igranja Clarencea Whita - značilna sta njegovo nenavadno zategovanje strun in izjemen občutek za ritem - uvrščajo med dvajset najpomembnejših plošč v zgodovini countryjevske kitare. Marsikdo, ki je slišal te posnetke, je zmotno mislil, da igrata dva kitarista. Clarence White je bil zaljubljen tudi v bluegrass. S skupino Nashville West je izvajal rockovsko različico countryjevskega gospela in podobne glasbe, v skupini The Kentucky Colonels pa je prevzel vlogo, v kateri je desetletja pred njim nastopal Riley Puckett. Ploščo Livin’ In The Past - žal že pokojni Clarence White je na njej izvajal čisti bluegrass v vsem sijaju - kljub nekoliko slabši kakovosti zvoka upravičeno štejemo med legendarne izdaje novejšega bluegrassa.

Clarence White je s skupino Nashville West in z veliko pomočjo Gena Parsonsa v svet vpeljal novo kitaro string bender - z njo je moč oponašati kitaro pedal steel - in preroško napovedal, kakšno glasbo bodo leta pozneje izvajali Albert Lee, Emmylou Harris, Marty Stuart in skupine The Eagles, The Flying Burrito Brothers in The Byrds. S skupino Kentucky Colonels pa se je vrnil v zgodovino bluegrassa in starim pesmim te privlačne hribovske glasbe, kot so Shady Grove, I Am A Pilgrim in Old Joe Clark, dal novo življenje. Ljubitelji mandoline boste uživali tudi ob igranju Rolanda Whita. To je resnično večna glasba in ob njej boste lahko odkrili številna pozabljena poglavja glasbene zgodovine.

Jane Weber