DAVID SHEA

The Poem De Nuestra Signora

(More Music, 1997)

Ob prvem pogledu na spisek sodelujočih glasbenikov, ki jih je ameriški mojster sodobne elektronike David Shea uvrstil na svojo solistično ploščo, se nam takoj oglasijo prirojene antiimperialistične sirene: kako si lahko neki Američan drzne tako eksploatirati regionalno glasbeno dediščino z območja, kjer se po splošnem mnenju zahodnih imperialistov konča civilizirana Evropa in se začno predeli nemirnega dela sveta, na katerem se domorodcem od časa do časa povsem zmeša, ker pač živijo v predmodernem svetu "brdovitega Balkana"? In ko odpremo spremno knjižico k plošči, se nam v brk zasmejijo plesalci in godci s panjske končnice, tega značilnega slovenskega ljudskoumetniškega produkta, ki ga ameriški glasbeni imperialist uporabi, ne da bi navedel, da gre za slovensko posebnost. Jejhata!

Toda plošča - hvala presvetlemu! - izzveni v posmeh paranoidnim narodnozavednim ošpicam. Le človek odprtega duha in ušes je lahko omogočil združevanje glasbene pestrosti tega značilnega multikulturnega dela Sredozemlja. To je bil glasbeni aktivist Tullio Angelini, ki je v videmskem studiu zbral muzikante iz Trsta, Furlanije, Rezije, Istre in še od kod, tako da je imel David Shea po eni strani lahko in hvaležno, po drugi strani pa tudi skrajno zahtevno delo. Pozitivni odnos do glasbene dediščine tega območja je dokazal s tem, da ni posegal v posneto gradivo v tistih primerih, ko je začutil, da bi lahko z digitalnim semplanjem ubil živost izvedbe na tradicionalnih glasbilih. Tam, kjer se je lotil semplanja, pa je naredil prave majhne mojstrovine in pokazal, da je mogoče združevati arhaično zvočnost z najnovejšo tehnologijo in vse skupaj nadgraditi v nekaj doslej še neznanega. Glasbeni primeri, ki jih najdemo na plošči, sodijo v preporodno ljudsko godbo in se tu in tam spogledujejo tudi s tako imenovano staro glasbo. Na tem mestu ni mogoče našteti vseh glasbenikov, ki so sodelovali na plošči, omenim naj le opazen delež naših istrskih preporodovcev, Daria Marušiča in Marina Kranjca. Plošča, ki je obenem zbirka regionalnih tradicij in sodobno avtorsko delo, je pravzaprav - kolikor mi je znano - prvi takšen širši mednarodni projekt iz Tržaškega zaliva. Upam, da ni zadnji!

Rajko Muršič