ZMELKOOW

Srebrna

(Primitivc glasbic, 1997)

Pozitiven in neposreden primitivizem, ki izhaja iz celotnega dosedanjega opusa in medijskega ustvarjanja primorskih fantov, skritih pod imenom Zmelkoow, zagotovo pomeni eno izmed bolj posrečenih osvežitev na domačem glasbenem področju. Kar so poskušali mnogi, je uspelo njim: prebili so jezikovno bariero, češ da slovenski jezik ni dovzeten za “zajebancijo” v stilu skupine Zabranjeno pušenje. V besedila vnašajo vsakodnevne izraze, brez cenzure, ki nas obletavajo, če se samo sprehodimo po ulici ali zavijemo v prvo točilnico. Vendar pri tem ne pretiravajo, več kletvic ali takšnih in drugačnih slengovskih izrazov, bolje se sliši. Nasprotno, vsak tak izraz je odraz razmer v družbi, ki se poraja v razmišljanju preprostega prebivalca tega planeta. Nesmisel pa je tako ali tako večkrat bolj smiseln in zabaven kot siva vsakdanjost. Drug pomemben element glasbe Zmelkoow je ciničen, parodičen odnos do različnih, predvsem trendovskih glasbenih zvrsti. Vse je začinjeno z veliko mero samosvojega zmelkovskega humorja. To je nakazoval že njihov vinilni singel. Če je bil ta odskočna deska k poslušalcem, so s prvim CD-jem (Kdo se je zbral) prodrli na lokalno in regionalno glasbeno sceno, z drugim (Čiko, Pajo in Pako) pa so zavzeli vse pomembnejše klubske odre v domovini. Pri tem so vnašali vedno nove prijeme ter izkoriščali sodobni multiinformacijski prostor. Tako so vnesli v naše prostore tako imenovani “hiden trak” in zasnovali prvi umetniško dizajniran CD-singel s podobo njihove maskote. Najnovejša plošča predstavlja nov koncept njihovega primitivizma. Gre za enodelni posnetek dvanajstih skladb, nekakšen “live studio session”. Pesmi ne odstopajo od že ustaljenega koncepta, če pa želite najti njihove naslove, morate po pomoč na internet. Posnete "iz prve", brez kakršnih koli kasnejših studijskih dodatkov in obdelav. Mogoče se ravno zaradi tega ne bodo hitro usedle med poslušalce (kot npr. Strelovod, Yo, Gravitacija, ki postajajo že klasični žur komadi), bodo pa nosile pečat zabavnega projekta ali - kaj vse je možno storiti v studiu v štiriinštiridesetih minutah in petnajstih sekundah.

Gregor Bauman