Illbient

ali glasbena gverila po newyorško

Da je New York svetovna glasbena meka, je splošno znano. V vseh teh letih se je prav v tem megapolisu producirala najbolj intrigantna in inventivna glasbena govorica, ki ji v poplavi t. i. retro godbe res ni para. Sredi tega desetletja je iz podtalja na sceno stopil Paul D. Miller (DJ Spooky), lokalni didžej, filozof in pionir "bolnih ritmov", in svetu v predmilenijski napetosti ponudil glasbenoteoretsko gibanje, imenovano Illbient.

KODIRANJE - DEKODIRANJE

"Fundamentalna funkcija umetnosti, in predvsem glasbe, je kataliza podzavesti, ki lahko prinese raznopomenske ekspresije ..."

(Iannis Xenakis)

Ko je DJ Spooky, Tha” Subliminal Kid (beri: otrok podzavesti), ta citat zapisal kot osnovno vodilo svojega novega albuma Viral Sonata: An Inventory Of Effects, je razkril formulacijo, delovanje in učinkovanje že omenjenega novomeškega glasbenega gibanja. V nekem intervjuju je svojo tezo razširil takole: "Didžej se spoprijema z dejstvom, da je fuzija človeške zavesti z elektronsko glasbo neizbežna."

S temi besedami smo lahko najlaže ponazorili tisto, čemur danes pravimo illbient. To je nova, mutirana, manipulativna, paranoična in prostorsko-časovno nedoločljiva struktura elektronske godbe, ki v svojem jedru spaja raznolike glasbene žanrske oblike - od duba, jungla, techna, hip hopa do ambienta. Glasbeniki prihajajo iz postindustrijskega megapolisa (beri: Necropolis - mesto mrtvih), kjer sta nad naravo in človeškostjo prevladali sodobna tehnologija in materialistična mentaliteta. To je značilno prav za skupek zvočnih kolažev DJ Spookyja, We, Byzar, Spectre in The Bug, če naštejemo le nekatera imena. Njihova glasba je izraz obdobja nenehnega pretoka informacij, nestabilne strukture velemesta, teorije zarot, postmodernističnega načina mišljenja ter vprašanj o resnici in lastni identiteti. To so ljudje brez religije, tradicije in dediščine, ki so si prek glasbe ustvarili lasten vrednostni sistem - sistem dekonstrukcije oziroma rekonstrukcije že začrtanih obrazcev.

INVENCIJA - DEKONSTRUKCIJA

Hassan I Sabbah je nekoč izrekel zloglasne besede: "Nič ni resnično, vse je dovoljeno." Njegova zavest o pomenu in namenu postmodernega je več kot očitna. Stara pravila danes ne obveljajo več, saj prav prek dekonstrukcije in rekonstrukcije lahko pridemo do napredka in invencije. Duhovnozgodovinska podlaga današnjega časa je še bolj razvidna iz Lautréamontovih preroških besed, da je plagiatorstvo edina pot do napredka. Filozofi in pisci t. i. postmodernizma so v 70. in 80. letih tega stoletja, kot na primer John Barth v svojem eseju Literatura Izčrpanosti (1967), to samo potrdili. Danes, ko že naznanjajo konec zgodovine, večnamensko citiranje že obstoječih obrazcev ponuja možnost novega dosežka.

V glasbi se je večni problem prevzemanja že znanih zvočnih vzorcev najbolje izrazil v 70. letih, ko se je na Karibih bil večni in nikoli dobljen boj za avtorske pravice. Jamajški glasbeniki so si prisvajali določene glasbene viže brez predsodkov, jih predelovali na svoj način, kar je na koncu pripeljalo do prave vojne (izsiljevanja, nasilje, umori ...) za glasbeni primat. Prav zato je bil uspeh nekaterih, danes velikih imen jamajške godbe, na primer Boba Marleyja, Petra Tosha ali Lintona Kwesija Johnsona, nadvse relativen in presenetljiv. Slednjo trditev lahko deloma opravičimo s tem, da so že prvi MC-ji in DJ-ji vedeli, da imamo opravka s planetarno glasbeno govorico, svetovno glasbeno zavestjo in univerzalno "podatkovno bazo" (data-cloud), ki je vir naše inspiracije.

Illbientalna estetika prisega prav na neskončnost in neomejenost podatkovne baze, iz katere črpa. DJ Spooky je na primer na svojem zadnjem albumu zapisal: "Ta projekt se odreka vsem avtorskim pravicam; prosim, da uporabljate semple in uživate. Nikogar zaradi tega ne bomo tožili. Razširite govorico!"

Ta nagib je več kot očiten, ko govorimo o illbientalni srenji. Glasbeniki so šele v zadnjih dveh letih izdali svoje prvence, saj so prve posnetke objavljali predvsem na vinilih in raznih skupnih projektih (na primer Necropolis: The Dialogic Projekt). Razlog je preprost. V New Yorku je zelo razvita DJ-kultura, tako da si glasbeniki med seboj izmenjujejo plošče, ideje in jih rekonfigurirajo na samosvoj način. DJ Spooky temu pravi "rekombiniran tekst" - poustvarjanje že znanih vzorcev na nov način. Nazoren primer je duo Sub Dub, ki producira kompozicije izključno za didžejevsko uporabo; namenjene so zgolj diskotečnemu eksperimentiranju. Njune prve vinilne izločke sta tako demolirala že na primer DJ Spooky in tandem We. Rez Mesinai, perkusionist in studijski manipulatur projekta Sub Dub, je o "illbientalni" estetiki nekoč povedal: "Illbient je zame DJ-kultura, eksperimentalno didžejanje. Lepo je slišati svoje kompozicije v predelavi drugih ..." John Ward, druga polovica tega projekta, dodaja: "Didžeji niso omejeni s formati ali udarci na minuto, vendar ustvarjajo glasbo, katere glavni namen je dekonstrukcija oziroma rekonstrukcija ...".

PASIVNOST - AKTIVNOST

Že Ludwig Feuerbach je zapisal, da je resničnost spoznavna zgolj prek naših čustev ("... resnično je objekt čustev ...") in subjektivne percepcije. Objektivna spoznavnost in resničnost zatorej ne obstajata. In ker je glasba v svoji osnovi prostor fikcije, je uporabno prav vse; tako slabi kot dobri zvoki sploh ne obstajajo. S cut'n'mix tehniko ('reži in miksaj') ustvarjajo samosvoj strašljiv in zamaknjen svet - svet onstran naše zavesti in razuma. Prav rekombinirana tekstura nam omogoča, da pridemo v samo osrčje zvoka. Tako kot je izrečeno v Spookyjevi kompoziciji Journey (The Paraspace Mix): "To je potovanje v zvok. Potovanje, ki bo na poti razkrilo nove barve, dimenzije in vrednote ..." A to potovanje (zbiranje, shranjevanje in poustvarjanje form iz baze podatkov) je polno pasti, ugank in enkratnih doživetij. Gregor Ash (DJ Olive) to ponazori z besedami: "Ne omejujemo se z glasbenim žanrom ali zvokom ... Komponiranje le-teh pa je zgolj enkratno in neponovljivo doživetje ..."

Prav prek zbiranja kolažev in zvokov ustvarjajo neki neskončen, začasen zvočni svet, ki se nenehno spreminja in s tem aktivno angažira tudi samega poslušalca. Projekti DJ Spookyja, debitantski album sedemčlanskega kolektiva Byzar s simboličnim naslovom Gaiatronyk Vs. The Cheap Robots ali "Dancehall Malfunction" Sub Dub, so klasični primeri teh ponazoritev. V kompleksni ustroj ritmičnih variacij zamiksajo bogat zvočni spekter, ki ga ponuja velemesto - brnenje avtomobilskega motorja, drvenje vlaka, vzletanje letala ali nepomembno konverzacijo skupine ljudi. Za meščane je to nekaj samoumevnega in vsakdanjega, kar kot po tekočem traku beži mimo njih. A illbientalna estetika se bori prav proti pasivnemu dojemanju in doživetju. Prek "mixologije" poskuša vse aktivno vključiti v samo glasbo in omogočiti tisto, kar je najpomembnejše - koeksistenco vsakemu zvočnemu vzorcu v "velikem sistemu".

Albumi so zato prekomerne dolžine, saj se kompozicije razvirajo in razkrivajo počasi. Zavestno ostajajo nedorečene, saj sam DJ Spooky priznava, da so njegovi zvočni kolaži podobni "novemu romanu" piscev tipa Robbe-Grillet ali Butor, kjer nam pisatelj zagotovi zgolj ogrodje, interpretacija pa ostaja subjektivna, določljiva vsakemu posamezniku posebej.

Sredstva, s katerimi pridemo do cilja, niso določena, pomembno je zgolj to, da se albumi konzumirajo v celoti, saj so večinoma grajeni na principih didžejevske prakse. Kompozicije delujejo simbiotično in se raztezajo v nekončnost - kot en sam variabilen zvočni kolaž. S tem je zagotovljena aktivna navzočnost poslušalca v kreiranju novega, neponovljivega zvočnega sveta.

Za to, da bila izkušnja še bolj celovita in enkratna, pa poskrbi živo ozvočenje - albumi so posneti brez dodatnih nasnemavanj, torej v prvem poizkusu. Ker se danes večina glasbenikov pretirano posveča studijski produkciji in zvoku, ki ga ustvarjajo s pomočjo napredujoče tehnologije in računalnikov, je zmes didžejanja in “živega” igranja še kako pomembna. S tem t. i. techno-organskim (po formulaciji Byzar) pa ne uresničujejo zgolj namena enkratnega doživetja, ampak ustvarjajo občutek človeškosti in naravnosti, ki ga je pri današnji elektronski godbi zelo težko zaslediti.

KINGSTON - NEW YORK

Dušan Pirjevec je v svojem eseju Bratje Karamazovi in vprašanje o Bogu (1976) zapisal: "Destrukcija ni preprosto uničenje in samouničenje. Destruirati pomeni: raz-graditi hišo, da se pokažejo njeni temelji ..." Te besede niso brez pomena. Dub godba je bila ustvarjena v 70. letih na Jamajki, v 80. je okužila Anglijo prek Adriana Sherwooda, danes pa je njeno vrelišče prav v New Yorku. Dub je po svoji formi in psihoakustičnem učinku osnova večine glasbenih kompozicij. Skiz Fernando, vodja Crooklynske dub gverile in ustanovitelj založbe Wordsound, razkriva skrivnost: "Boben in bas sta temelja vsake godbe. Razen pri ambientalni glasbi, ki je v večini kozmična-prostorska. Dub kombinira boben in bas s kozmičnostjo ...". Bill Laswell, kultna novomeška osebnost in vodja založb Axiom in Subharmonic, dodaja: "Dub napade pesem, njeno formo; dekonstruira njeno strukturo ..."

Poosebljena bas kultura in radikalna "miksologija" se najbolj kažeta prav pri druščini, zbrani okoli Wordsounda, ki je tudi v globalnem smislu ena najpomembnejših založniških hiš. Deluje v Williamsburgu, multikulturološkem in rasno raznolikem predelu Brooklyna (beri: Crooklyn). A Wordsound ni bil nikoli mišljen kot založba, temveč predvsem kot stična točka za ljudi z militaristično mentaliteto, ljubeznijo do lesenih perkusij in mesnatega basa in občutkom za uničevanje in poustvarjanje na način, kot so to pred njimi počeli že na Jamajki. Že to, da so v postindustrijskem bunkerju, iz katerega bijejo svoj boj in nosijo t. i. oblačila za konec sveta ("end of the world wear"), ponazarja njihov namen. Poskušajo uničiti vse trenutne vrednote, materialne dobrine in spremeniti kapitalistično miselnost. Kot je sam Skiz zapisal: "Hočemo uničiti vse 'sranje' in nesnago ter predelati stvari ... Še vedno bomo počeli te stvari, ne glede katera glasba je - dub, illbient ali kakor jo že hočete imenovati; Wordsound bo vedno nevideno ..." A drugega od ljudi, ki živijo v postindustrijskem megapolisu, "mestu izgubljenih duš", kjer življenje ni vredno prav nič in je drugačnost obsojena na propad, ne moremo pričakovati. Že stara ljudstva so vedela, da si lahko prek glasbe podrediš in spremeniš ves svet, zato ne čudi, da je Crooklynska gverila svoj zadnji kompilacijski plošček naslovila kar Shake The Nation.

ŽANR - FUZIJA

Čeprav je v N.Y.-u in še posebej pri Wordsoundovih varovancih najbolj razvita predvsem permutirana oblika dub godbe, pa ne smemo pozabiti na številne žanrske oblike, na primer ambient, "etno" glasbo, jungle ali celo jazz, ki bogatijo newyorško zvočno fuzijo. Založba Liquid Sky je v zadnjih letih okuževala illbientalno srenjo z ekspanzijo jungla. Drum'n'bass je sicer trenutno ena modnih muh ali bolje trendov, ki se še posebej radikalno in intenzivno razvija v Angliji. A če so otoški artisti naklonjeni intelektualistični, dehumanizirani, mnogokrat rigidni in puristični, do centimetra izmerjeni breakbeatovski znanosti, novomeški ustvarjalci, kot so DJ Wally, DJ Soulslinger ali celo We na prvencu As Is, ki je zvočno sicer zelo raznolik, a v osnovi še vedno prisega na jungle ozvočenje, ustvarjajo bolj razgibano, umazano in inteligentno godbo s polno mero miljejske atmosferičnosti. V svojem kompleksnem ustroju nikoli ne zaidejo v pretiran artizem ali se izgubijo v breztežnostnem prostoru.

Kljub temu da je fuzija žanrov nadvse pomembna, pa se morajo glasbeniki še vedno zavedati tudi korenin in vplivov. A to zgolj na način zavedanja in spoštovanja le-teh, in ne poustvarjanja. Rez Mesinai (Sub Dub) je večino svojega otroštva preživel v puščavi Sinaj, kjer so ga beduini naučili vseh tolkalskih spretnosti. Sub Dub in njegov stranski projekt Badawi sta popoln primer fuzije bližnjevzhodnega melosa in dub tradicije. Spiritualnost in mističnost razkriva tudi Doug Scharin (ex Codeine, danes v Rex in June Of 44+) na projektu Him, kjer je zbrana druščina z vseh vetrov - tako rock kot dub izvora. Okostja kompozicij so, tako kot pri Sub Dub, ritmične variacije, le da te več dolgujejo afriški tradiciji gnawe in joujouke. Profesor Shehab, po rodu iz Irana, pa na projektih Scarab, Qaballah Steppers in Ebn E Sync (sodelovanje z Loopom iz We - izg. ebnah sink) to simbiozo ponese še nekoliko dlje. Vse meje med novopraksarsko in svetovno godbo so popolnoma zabrisane. Zvočni fuziji bi lahko preprosto pristavili predznak t. i. univerzalne ali planetarne godbe.

Najlažji način realizacije zvočne fuzije pa so zagotovo mnogi projekti. Zaradi povezanosti "scene" in nenehnih sodelovanj se bomo omejili samo na najbolj reprezentativno ime.

DJ Olive je ena najbolj dejavnih person "Velikega jabolka", ki se spopade s prav vsako nalogo. Z We je na primer sodeloval na zadnjem albumu rockovskega benda Free Kitten. Strašljive ambientalne zvočne kolaže je prispeval tudi na albumu Mindfullness jazzovskega guruja Williama Hookerja ter pripomogel pri realizaciji posnetkov "mutiranega" jazzovskega trobentača Bena Neilla, ki je inkarnacija Milesa Davisa za 21. stoletje. Z Loopom in Dannyjem Blumejem (bivši kitarist Lounge Lizards) pa je pri založbi Knitting Factory pod imenom Liminal Lounge izdal že dva težko prebavljiva albuma ambinetalno-dubovske narave.

PROLOG - EPILOG

Roberto Leydi je v svoji knjigi Druga Godba - Etnomuzikologija v uvodu zapisal: "Najprej so jim rekli divjaki, nato primitivci in nazadnje - da bi se znebili negativnega prizvoka - 'drugačni'. Drugačni, torej tisti, ki se na pogled ali zaradi kulturne dediščine kakorkoli razlikujejo od nas ... to so tiste ženske in moški, ki jih je kultura močnejših potisnila na rob dogajanja ali jih iz njega izključila ..." A Novomeščani so prav zato še posebej intrigantni, saj lahko v podzemlju počnejo vse, kar se jim zljubi. To pa počnejo z dušo in ljubeznijo do glasbe. Vstopite v njihov svet, saj se vam bodo razkrili glorifikatni in monumentalni zvočni vrtovi. Ne bo vam žal!

Danijel Mežan

IZBRANA DISKOGRAFIJA

* DJ SPOOKY - Necropolis (Knitting Factory Works/Nika, 1995)

* LIMINAL - Nosferatu (Knitting Factory Works/Nika, 1995)

* BYZAR - Gaiatronyk Vs. The Cheap Robots (Asphodel/Nika, 1997)

* SUB DUB - Dancehall Malfunction (Asphodel/Nika, 1997)

* WE - As Is (Asphodel/Nika, 1997)

* V/A - Shake The Nation (Wordsound/Nika, 1997)

* EBN E SYNC (Wordsound/Nika, 1997)