Duša črnskega Peruja

Svet le ni tako majhna globalna vas, kot se nam včasih zdi. Kljub informacijski poplavi se pod površjem balasta skriva vrsta pozabljenih usod. Tako je tudi zgodba o spregledani glasbeni zapuščini potomcev afriških sužnjev s perujske obale priplavala na površje šele pred kratkim.

Po zaslugi kompilacijske plošče Byrnove založbe Luaka Bop Afro-Peruvian Classics: The Soul of Black Peru je širša glasbena javnost pred dobrimi tremi leti prvič prisluhnila valujočim ritmom in čutnim napevom afroperujske glasbe. Glasbena zapuščina črnskih Perujcev je edinstvena mešanica španske, andske in afriške glasbene tradicije. Španskega izvora so poleg jezika tudi najbolj pogoste pesniške oblike (decima, copla) in nekatera glasbila (kitara), andski priokus je čutiti v otožnih melodijah počasnih ritmičnih modulacij (yaravi, hatajo de negritos, danza de pallas), na afriške korenine pa spominjajo zapeljivi plesni ritmi, ki so eden glavnih vzrokov, da je ta starodavna glasbena tradicija ostala marginalizirana vse do poznih šestdesetih let tega stoletja. Svoboda čutnega in erotičnega telesnega izražanja je bila namreč za tedanjo konservativno socialno okolje nemoralna in razvratna, zato se je od plesov afriškega izvora le marineri in tonderu uspelo uvrstiti v uradni repertoar perujske folklorne ponudbe.

OD KORENIN DO SVOBODE

Začetek zgodbe o črnskem Peruju sega v leto 1529, ko je v družbi konkvistadorja Francisca Pizzara na perujsko kopno stopilo prvih petdeset afriških sužnjev. Z namenom preprečiti uporniška gibanja je španska konkvista zaradi slabih izkušenj v drugih latinskoameriških deželah, kamor so množično naseljevali večja afriška plemena, v Peru pripeljala pripadnike majhnih in geografsko raztresenih etničnih skupin iz Konga, Angole, Mozambika, Gvineje, Benina in Nigerije. Brez skupnega jezika in enotne plemenske oblasti so se perujski sužnji v naslednjih stoletjih zlili s kulturo in jezikom nove domovine.

O afroperujski glasbi se zunaj strokovnih krogov ni govorilo vse do poznih šestdesetih let. Pod vplivom mednarodne ideje o seksualni svobodi in težnjah po črnski enakopravnosti so bila tudi prva leta perujske levičarske vojaške diktature naklonjena nacionalnim gibanjem. Po zaslugi radia in plošč je kakovost pesmi postala pomembnejša od barve kože izvajalca. S priljubljenostjo glasbe kubanskih in severnoameriških črncev med višjimi sloji se je tudi afroperujska glasba končno prebudila iz stoletnega dremeža in zaplesala v ritmu svobode.

PLES KOT RITEM ŽIVLJENJA

Pesemske in plesne oblike afroperujske glasbe so danes nepogrešljiv del popularnoglasbenih tokov obalnih urbanih središč. Že pestra ulična ponudba kaset potrjuje, da niso sladki ritmi landa nič manj priljubljeni kot zadnja plošča skupine Megadeth ali najnovejša uspešnica techna. Tako kot Afričan tudi črnski Perujec zapleše ob vsaki priložnosti, vzroka za zabavo mu ni težko najti. Ko je vesel, se zavrti v ritmu radostnega festeja, svojo žalost in bolečino vtke v otožni yaravi, ko ljubi, ga premamijo zapeljivi erotični gibi landa, družbo poišče v razigrani marineri in elegantnem valsu, ob božiču se ob zvokih violine in ubranega petja v čast Jezusovega rojstva predaja hataju, svoj tekmovalni duh poteši v cumanani, pevskem soočenju dveh pesnikov v deklamiranju verzov ob spremljavi kitare, med karnevalskimi praznovanji pa pod masko hudiča zapleše ognejevit son de los diablos v ritmu izvirnih afroperujskih glasbil: quijade, čeljustnih kosti osla, katerih zobje ob udarcu s palico vibrirajo, in cajite, majhnega lesenega zaboja s pokrovom, ki ga glasbenik ritmično odpira in zapira, ter cajona, lesenega zaboja, na katerem glasbenik sedi in igra z rokami. Čeprav gre za na videz preprosto leseno škatlo, je njeno bogato sozvočje odvisno od spretnosti in znanja njegovega konstruktorja. Igranja na cajon ne uči nobena glasbena šola, njegovih ritmičnih melodij ni moč razbrati niti v notnih zapisih. Zvok cajona je danes priljubljen tudi zunaj Peruja, pogost je predvsem v nekaterih brazilskih in kubanskih glasbenih skupinah. Tudi znameniti kitarist flamenka Paco de Lucia svoje kitarske spretnosti zadnje desetletje bogati z njegovim omamnim ritmom.

O IZVAJALCIH

Za nespornega pionirja afroperujskega glasbenega preporoda velja pesnik, skladatelj in muzikolog Nicomedes Santa Cruz, ki je v petdesetih letih zbiral ter ob pomoči radia in televizije širšemu občinstvu predstavil izvirno glasbo svojih črnskih prednikov. Med zaslužnimi etnomuzikologi tistega časa velja omeniti tudi Abelarda Vasqueza, ki je obetavno profesorsko kariero zamenjal za negotovo glasbeniško življenje. Sedemdeseta leta so bila v znamenju plesne mrzlice skupine Peru Negro, ki je natančno rekonstrukcijo izvirnih afroperujskih plesnih oblik prvič predstavila tudi tujini. Uspešnico Toro Mata z njihovegega diskografskega prvenca je v svoj repertoar vključila celo kraljica salse Celia Cruz. Med sodobnimi izvajalci afroperujske glasbe so poleg glasbenikov in pevcev, katerim je vir navdiha izvirno glasbeno izročilo, pogosti tudi izvajalci, ki svoj raznovrstni repertoar občasno dopolnjujejo s popularnimi afroperujskimi ritmi. Lucila Campos je priljubljena klubska pevka, ki slovi po čutnih vokalnih improvizacijah in spontanem dialogu z glasbeniki v skupini in občinstvom. Mladi Manuel Donayre je začel kot pevec bolerov, kaj kmalu pa je spoznal, da je veliko bolj prepričljiv v pesmih, ki poudarjajo njegovo kulturno identiteto. Kreolska pevka Cecilia Barazza je mojstrica mešanja tradicionalnih afroperujskih pesemskih oblik s popularno glasbo, Chabuca Granda pa je dvignila raven besedil in tradicionalni zvok obogatila z zvenom trobil in godal. Med trenutno najbolj priljubljene in cenjene perujske pevke sodi prikupna Eva Ayllon, posebno pozornost, predvsem mednarodne javnosti, pa zadnja leta vzbuja občutena pevka in predana raziskovalka afroperujskih glasbenih korenin Susana Baca.

(Prihodnjič: Intervju s Susano Baco)

Afroperujski glasbi lahko prisluhnete v Ghost programu radia Študent v soboto, 28. marca, ob 20.00.

Lili Jantol

Izbrana diskografija:

* Peru - Musica Negra

(A.S.P.I.C, X55515)

* Afro-Peruvian Classics: The Soul of Black Peru

(Luaka Bop/Warner Bros, 9 45878-2)

* Susana Baca: Del Fuego y del Agua

(Tonga/FTC, TNGCD 9301)