Strelnikoff

Konec medvedjega spanca?

Kdo bi si mislil, da bo ta celjska zasedba, ki se je po krajšem premoru oglasila z novim izdelkom, dvignila toliko prahu na slovenski politični sceni, da se bosta nanj odzvala celo poglavar slovenske cerkve in sam predsednik države? Končno je le prišla na dan glasbena zadeva, polna škandaloznosti in provokativnosti, ki je stresla pri samih temeljih mlado slovensko demokracijo in jo postavila pred odločitev: ali je v novih časih sposobna prekoračiti rubikon enoumja ali je še vedno trdo zakoreninjena v nedotakljivosti najsvetejših, kot smo bili tega vajeni v polpreteklosti.

Nekoč so bili nedotakljivi JLA, socializem, mladinske delovne akcije, Tito in sama SFRJ. V trenutku, ko so se jih dotaknili umetniki, so se začeli pogrezati sami vase. Danes je vlogo nedotakljivih institucij prevzela cerkev, ki svojo novo vlogo v slovenski kulturi skuša podkrepiti z Lineamento slovenske sinode, s katero se neposredno obrača (samo) na verne Slovence in ne ponuja nevernikom neposrednega dialoga. Celjskim Streljakom grozi celo sodni proces, težnja državnega tožilca, da bi prepovedal prodajo izdelka, zgražanje cerkvenih krogov na čelu s poglavarjem nadškofom, s katerim so povlekle tudi nekatere politične stranke. Ali to pomeni, da v Sloveniji obstaja, deluje in šari tudi takšna zakrinkana organizacija, kot je Opus Dei?

Ta izdelek je treba definitivno izpostaviti v novi zgodovini slovenske kulture, saj gre za ukinitev anemičnosti kulturnikov, na katero smo se vsi skupaj tako srčno navadili z osamosvojitvijo. Po tem, da se je nanj odzvala predvsem politična srenja, lahko sklepamo, da sta tako država kot sama cerkev postali sestavni del popularne kulture. Vendar je treba na tem mestu opozoriti na več kot očitno dejstvo, da so se le redki opogumili izreči oceno tega singla. Strelnikoff nam ponujajo eno zelo streljaško skladbo Bitchcraft, ki so ji dodali (v maniri predhodnega izdelka Hojladrija, svinjarija, diareja, gonoreja z obdelavami Buldožerja) tudi remikse naslovne skladbe, pri katerih je sodeloval celjski D.J. Aleš Dvoršak. V remixih naletimo na sample lanskega govora nadškofa Rodeta na Brezjah z znanim citatom: "tu je tisti sramotni 55. člen slovenske ustave", s tem je skupina Strelnikoff želela opozoriti na ustavno pravico do splava.

Celjani sodijo na domači sceni med pionirje remixov. Ne moremo trditi, da so se s tem izdelkom skušali priključiti današnjemu razširjenemu trendu remixov, saj so bili na domačih tleh pred časom. Angažirani remixi na trenutke asociirajo na angažiranost kakšne Borghesie in Laibacha s konca 80. let . Med vsemi štirimi izstopata predvsem Ali Agca Remix in Endlosung Remix, ki sta polna ambientalnih sekvenc, podkrepljena z ne-streljaškimi detajli in drum'n'bassovsko nabita. Z nadaljevanjem poseganja po remixih pa so Strelnikoff potrdili svojo neortodoksnost. Več kot nazorno se zavedajo današnje glasbene konfuzije, mešanja različnih glasbenih žanrov, ki so v osnovi popolnoma nasprotni. Ta CD-singel bi verjetno šel konec leta počasi v pozabo oziroma bi bil zapisan sestavni del diskografije celjskih Streljakov, vendar glede na reakcije nanj lahko že na tem mestu zatrdimo, da gre za eno pomembnejših domačih izdaj letošnjega leta. Z njim je domača glasbena produkcija opozorila domačo politiko, da ji ni vseeno, kaj se dogaja. Zbudila je slovensko angažirano glasbeno srenjo, da ne more stati ob strani kot nemi opazovalec, saj je od nekdaj pomemben dejavnik v oblikovanju javnega mnenja, in da po razpadu Juge ni vse podobno medvedjemu zimskemu spancu.

BIGor

IZJAVA ZA JAVNOST

V zvezi z vsemi napadi nekaterih slovenskih medijev, političnih strank in kazenske ovadbe, ki jo je podal državni tožilec, daje skupina Strelnikoff naslednjo izjavo:

Nikoli nismo imeli namena žaliti kogarkoli. Smo ateisti in ne pripadamo nobeni verski skupnosti, ločini ali politični stranki. Enako spoštujemo vse ljudi, ne glede na njihovo versko (ne)prepričanje, narodnost ali barvo kože. Hočemo živeti v svobodni državi, kjer sme vsakdo izraziti svoje mnenje, vsakdo pa ima hkrati pravico nestrinjati se z njim. Mi smo svoje mnenje in prepričanje, za katerim trdno stojimo, izrazili skozi umetniško formo, to je CD ploščo, ki je zaokrožena celota, sestavljena iz glasbe, besedil in likovne opreme. Vse troje je med seboj neločljivo povezano. Plošča govori o pravici do splava, ki je v Sloveniji zajamčena z ustavo, prav tako kot svoboda vesti in pravica do svobodnega izražanja. Predstavniki slovenske katoliške cerkve in nekateri slovenski mediji pa so iztrgali ovitek plošče iz celotnega konteksta ter ga predstavili kot nasilje nad tistim, kar naj bi bilo najbolj sveto nekaterim ljudem v Sloveniji, še posebej pa nekaterim pripadnikom slovenske katoliške cerkve.

Če si lahko nekdo jemlje pravico, da napada Ustavo kot najvišji pravni akt v državi (in mi mu tega ne nameravamo kratiti), potem imamo tudi mi kot skupina državljanov, ki se ukvarja z izražanjem svojih mnenj skozi umetniška sredstva, pravico, da reagiramo na njegovo mnenje in prav tako izrazimo svojega. To je vse, kar smo storili in tega nikakor ne mislimo obžalovati. Kar se dogaja sedaj, je seveda klasičen lov na čarovnice, ki se počasi spreminja v pravi politični proces. Člana skupine so namreč celjski kriminalisti v četrtek, 26. 02. 1998, poklicali na uradni informativni pogovor. O političnem procesu (če bo do njega prišlo), kakor tudi o ovadbi, bomo obvestili vso mednarodno javnost, institucije Evropske skupnosti ter Amnesty International. Hkrati pozivamo vse svobodomiselne ljudi v državi,da dvignejo svoj glas proti takšnemu nezaslišanemu teptanju z Ustavo zagotovljenih pravic.

Danes smo na vrsti mi, jutri bo vaš sosed, pojutrišnjem pa se lahko zgodi, da bodo prišli tudi po vas. Zato v tem trenutku za nas obstajata samo dve alternativi: življenje v svobodni državi ali grmada.

skupina STRELNIKOFF