Glasbena terapija ali zvočna potovanja

Okolje, v katerem živimo, je silno glasno, neprestano nas obdajajo najrazličnejši zvoki, prave tišine pravzaprav sploh ne poznamo več. Morda bi nas že kar motila?! Še naprej se tolažimo z zvoki - največkrat s tistimi, ki jim pravimo glasba. Pa se zavedamo, kakšen vpliv imajo zvoki na naše telo in našo duševnost?

V tisku najdemo vrsto pogrošnih člankov z nasveti, kako si z določeno glasbo popestriti življenje, si pomagati pri različnih težavah, se sprostiti, razveseliti, zmanjšati apetit. A stvar ni tako preprosta. Ena od strok, ki se temeljiteje ukvarja z vplivom glasbe na človekov organizem, je glasbena terapevtika, pri nas žal še zelo obrobna veda. Za vse tiste, ki jih tema zanima, za primer objavljamo prevod članka švicarske profesorice violine in glasbene terapevtke, Christe Steingruber, ki je izšel v biltenu Švicarskega sveta za mladinsko glasbo in glasbeno izobraževanje.

Glasba je eno najstarejših človekovih pomagal, že stare civilizacije so spoznale njeno zdravilno moč in njen vpliv na telo in dušo. Današnje biološke in psihološke raziskave potrjujejo učinke, ki jih ima glasba na človeški organizem in njegovo duševnost. Ritem na primer lahko dvigne ali zniža napetost mišic, pospeši ali upočasni dihanje, spremeni krvni pritisk. Glasba lahko razveseljuje ali žalosti, lahko celo sproži bolezen ali jo zdravi.

Svet, ki nas obdaja, je zvočni prostor in vibracije v njem sprožajo tresljaje tudi v našem organizmu: ropot motorja nas prestraši, nežen glas umiri. Tudi naše telo je zvočni svet, ki izkriči bolečino, se sprosti v veselem smehu. Vibracij ne zaznavamo le z ušesi, sprejema in oddaja jih celo koža.

V terapiji razumemo glasbo na dveh ravneh, zvočnem in ritmičnem. Zajema tišino in hrup, molk, šepet in zadržan krik, intonacijo glasu, zvočne barve, ritem govora, pa tudi nam neslišne zvene rastlin. Ropot s ceste prav tako vpliva na nas kot simfonija ali hindujska raga. Glasbo lahko razdelimo na parametre: zvok, ritem, melodija, dinamika in oblika, in tako omogočimo razločevanje detajlov. Poleg tega glasba vselej tvori lastno celoto, ki "je in deluje".

Etimološko beseda terapija izhaja iz grške therapeia (strežba, negovanje). Terapevtska prizadevanja so seveda usmerjena v reševanje človekovih težav, umskih in čustvenih, povezanih z neravnovesjem v prehranjevanju, pa z drogami in alkoholom in še marsičem. Ukvarjajo se z depresijami, s psihosomatskimi motnjami (migrena, astma, stres ...), pa tudi s posledicami možganskih poškodb. To pa pomeni, da morajo imeti glasbeni terapevti znanje iz medicine, psihologije, pedagogije in glasbe.

Kaj v vas izzove zvok flavte? Dobro počutje? Obrambno reakcijo? Vas pusti hladne? Si lahko razložite, zakaj vas zvok očetovega glasnega žvečenja moti ali zakaj vas ponoči bitje lastnega srca, ki ga slišite v blazini, plaši?

Že v času nosečnosti zarodek zaznava zvočni svet materinega telesa. Z bitjem srca, s svojim glasom in s šumi, ki jih oddajajo njeni organi, nas mati obda z neke vrste predporodno glasbo. Kaj pravzaprav zaznava še ne rojeni otrok? Veliko preden spregovorimo, spoznavamo svet prek tega predporodnega zvočnega okolja. Ta je del naše najintimnejše zgodovine, ki se ji lahko približamo le na mostu med sedanjostjo in preteklostjo: ponovno je treba najti ta intimni jezik, da bi lahko v besede prevedli neizražena pretekla doživetja. Pacientu pomagamo raziskovati ozadje njegovih težav v njem samem - glasba globoko zakopani notranji svet odpira, beseda pa ga nato izrazi v nam razumljivi obliki.

Pacientova glasbena nadarjenost in izobrazba sta nepomembni. Človeško telo je glasbeni inštrument par excellence, pomeni izvor vseh glasbil, ta so le njegovo nadaljevanje. V terapijah uporabljamo za izražanje inštrumente in pacientovo telo. S pozornim poslušanjem zvokov, ritmov, melodij in tišine ter s spoznavanjem, kaj vsi ti elementi sprožajo v človekovi notranjosti (s pomočjo aktivne igre, eksperimentiranja in improviziranja), pacient stopi v stik s samim seboj. Glasba razvija zaznavanje lastnega telesa in tudi izraznih zmožnosti.

Terapija ni le preprosto poglabljanje vase, kajti pogosto spoznanja izzovejo velike stiske, ki jih je treba preseči in asimilirati. Zdravljenje omogoča šele interakcija različnih dejavnikov. Učinkov glasbe in glasbene terapije se z besedami ne da zares natančno opisati, bistvo se skriva v neverbalnem izražanju.

Glasbeno terapijo lahko izvajamo individualno ali skupinsko. S pravilnimi prijemi je primerna za vse starostne skupine. V Švici delujejo glasbeni terapevti skoraj na vseh zdravstvenih poljih.

Sodelujejo v psihiatriji, psihogeriatriji in geriatriji, v terapevtski pedagogiji (s telesno in duševno prizadetimi), v zdravljenju psihosomatskih obolenj, na oddelkih interne medicine, onkologije, pri vseh vrstah rehabilitacije in seveda pri delu z zasvojenci.

V Švici obstajata dva strokovna centra za izobraževanje glasbenih terapevtov - v Ženevi in v Zürichu. Na ženevski Ecole Romande de Musicotherapie, ki deluje od leta 1980, traja študij tri leta. Pouk osnovih teoretičnih predmetov (glasbene terapije, psihologije, psihopatologije, spoznavanja inštrumentov in praktičnih znanj) je razporejen na en cel dan tedensko skozi štiri semestre, pozitivno opravljen izpit pa omogoči še eno leto staža, ki ga sklene diplomsko delo.

Center za glasbenoterapevtsko izobraževanje v Zürichu deluje od leta 1986. Je strokovno in finančno popolnoma neodvisen in nima državne podpore. Tudi tu študij traja tri leta, sklene pa ga samostojen projekt, ki je pogoj za pridobitev spričevala.

Christe Steingruber, prevedla Kaja Šivic