Letnik: 1998 | Številka: 3 | Avtor/ica: Ognjen Tvrtković

BULDOŽER

Ako ste slobodni večeras

(Helidon, 1982, 1997)

V nasprotju s Hrvaško in Srbijo nimajo ponovne izdaje posnetkov v Sloveniji skoraj nobene tradicije. To se je zdaj posrečilo skupini Buldožer. Njeni albumi, ki jih je nekoč redno izdajal Helidon, so zdaj izšli na laserski plošči, tako da bodo vsi, ki niso imeli priložnosti poslušati legendarnih koncertov, zdaj lahko občutili vsaj delček magije, imenovane Buldožer.

Pred kratkim je torej brez velikega pompa izšel dvojni koncertni album Ako ste slobodni večeras, ki so ga posneli leta 1982 na zagrebških koncertih. V tistem času je bila skupina že brez enega od ustanoviteljev, Marka Breclja, in se je v nasprotju s prvobitno slojevitostjo in nadrealističnim duhom usmerjala k bolj umirjenemu in za radijski medij primernejšemu rocku.

Ko je ta plošča prvič izšla, se je močno razlikovala od vsega, kar je tedaj obstajalo na tržišču. Tudi danes, po petnajstih letih, lahko dvojni cede Ako ste slobodni večeras zdrži konkurenco veliko mlajših kolegov in se uvršča med najboljše, kar je v tem trenutku mogoče najti v prodajalnah plošč. Tu so nadrealistični trenutki in črnohumorna zafrkancija, poudarjena ironija, pa krepka igra, ki ruši vse pred seboj. Slojevitim pesmim, kot so Helga, Yes my baby, no, Nirvana in Bluz gnjuz delajo družbo rockabilly vaje Plesne cipele, Ja imam ritam in Odmah kaži da, pa divje rockeriranje s primesmi punka v Novo vrijeme (iz filma Živi bili pa vidjeli, za katerega so dobili zlato areno) in hrupni Slovinjak punk ter na koncu še samoironična Ko jebe Buldožer. Vrstijo se provokacije in sardonični humor, razpoloženje drži napetost od začetka do konca. Odlična igra skupine pa še ni vse, posebna začimba so dodatne koncertne atrakcije - duet Črtomira in Huberta, hippie kantavtor Franci Kokalj, bučni in veseli pogovori, ki jih vodi kritik Dražen Vrdoljak, pa oktet Marjetice in duet Oberkrainer in še in še. Brecljev duh neprestano pronica iz ozadja, kar pa zadeva samo igro, je skupina v vrhunski formi.

Škoda je le to, da izdaja ni opremljena z dodatnimi komentarji ali vsaj z izrezki iz kritik, ki so jih v tistem času na veliko objavljali po celi rajnki Jugoslaviji.

Ognjen Tvrtković