Letnik: 1998 | Številka: 3 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

COLENSO ABAFANA BENKOKHELO

South Africa: Zulu Polyphony

(Buda Musique/Musique du monde/Nika, 1997)

SUNDUZA

Matata

(Corium, 1996)

Že kar nekaj časa se redno srečujemo z vokalnimi polifonijami ali s petjem a capella v različnih kulturnih okoljih. Postali so nekakšna stalnica v vzporedni ponudbi t. i. etnogodb, ki prihaja do naših ušes dobesedno z vseh koncev sveta; tudi iz Afrike in njenih različnih predelov. Najprej smo se srečali s takšno vokalno prakso z juga Afrike, ko so bili že pred leti Ladysmith Black Mambazo zaradi zvezdniškega sodelovanja mednarodno opaženi. S tem pa so postali dejanski posredniki tamkajšnje bogate ustvarjalnosti različnih a capella skupin, kar nas je pozneje pripeljalo tudi v Zimbabve. Od tam pa je potem pripeljalo na Drugo godbo 94 tudi prvi takšni nastop skupine Black Umfolosi. Ti dve skupini ne omenjamo kar tako; med njima in tokrat predstavljanima obstaja namreč vrsta stičnih točk. Znotraj opisanih koordinat pa smo namreč do sedaj srečevali še mnoge druge žlahtne primerke takšnega početja, za katere smo zvedeli in jih poslušali zgolj po naključju. Takšna sta tudi diskografska izdelka dveh skupin iz opisanega območja: južnoafriških Colenso Abafana Benkokhelo in zimbabvejskih Sunduza. S tema albuma vsaj za nas prvič predstavljeni skupini sta zanimivi tudi zato, ker sta obe v svojem izrazu in izvoru zelo sorodni prej omenjenima: Colenso Ladysmith Black Mambazo, Sunduza pa Black Umfolosi. Prvi, "zvesti fantje iz Colensa", pripadajo značilnemu zulujskemu vokalnemu izročilu ter s tem množici podobnih skupin različnega statusa, kvalitete in odmevnosti, ki obstajajo v okolju južnoafriških delavskih naselij. Dosledno spoštujejo značilen vokalni izraz urbanih variacij na glasbene forme prednikov, ki se je razvil v zgodnjih 40. letih. Njihova glasbena kariera je prav tako značilna za ta tip skupin: še kot delavci v rudniku diamatov v Natalu so se leta 1983 zbrali v skupino osmih pevcev in plesalcev, se uveljavili, leta 1987 izdali prvi album, ki jim je odprl pot do koncertnih turnej in uspeha; za četrtega so leta 1991 dobili prestižno južnoafriško nagrado, marca 1996 pa posneli enajst pesmi, ki jih je lani izdala francoska založba Buda Musique v seriji Musique du monde z naslovom "Afrique du sud: polyphonies zulu" kot nekakšno referenčno predstavitev tovrstne glasbene tvornosti. Verjetno prav zaradi njihove tipičnosti. Drugi, Sunduza, prihajajo iz istega okolja kot že poznani Black Umfolosi; iz zimbabvejskega Bulawaya. Spadajo med mlajše in obetavnejše tovrstne zimbabvejske skupine in so se pričeli mednarodno uveljavljati z nastopom na edinburškem festivalu leta 1992. "Matata" iz leta 1996 je njihov drugi album. Prav tako kot prej opisani vsebuje enajst pesmi, katerih izvedba je morda ušesu prijetnejša in manj ortodoksna od Colenso in drugih do sedaj poznanih. Devetčlanska deška zasedba si namreč pri petju pomaga tudi z nekaj tradicionalnimi tolkali. V obeh primerih pa imamo opraviti z izvedbeno veščima in všečnima, pa tudi zelo inštruktivnima albumoma, katerih poznavanje dodaja nov kamenček v mozaik še vedno nekoliko zakrite podobe vokalnih praks z juga Afrike.

Zoran Pistotnik