Letnik: 1998 | Številka: 3 | Avtor/ica: BIGor

DICKY B. HARDY

I Whistle-You Dance

(FV Music, 1998)

Po albumu prvencu Why Aren't You Screamin', po t. i. promocijskem singlu in sodelovanjih na različnih kompilacijah so s stereotipnimi zgodbami o alkoholu, kavsu, drogi in krvi postali ena najreprezentativnejših slovenskih punk rock skupin, ki bi ji z večjim poudarkom na mednarodnem sodelovanju zagotovo uspelo stopiti ob bok tudi kakšnim norveškim Turbonegro ali švedskim Hellacopters. Vendar je sreča tako hotela, da je skupina ostala zakoreninjena v slovensko grudo in ta je ni mogla prehvaliti. To pa je za sabo povleklo določeno nategovanje same skupine. Ob izidu prvenca so naleteli na takojšnje hvalospeve, ki pa so jim postavili ovire in jim dali občutek samozadostnosti, da bi napredovali in izostrili kitarsko britev. Ta album je ponesrečen izdelek in dober primerek, kako plehko ne smejo zveneti slovenske punk rock skupine na nosilcih zvoka.

Z najnovejšim, drugim albumom je skupina naredila prepotreben korak: potrdila je, da misli zelo resno in naredila svoj prvi pravi album. Z I Whistle-You Dance je skupina obrnila novo stran. Z najnovejšim albumom se predstavljajo kot eno tistih imen domačega rocka, na katere smo lahko več kot ponosni, in z njim je skupina izkristalizirala svojo izraznost. Ena od odlik te skupine ni le ta, da nimajo bas kitare, ampak predvsem več kot razpoznaven in drzen zvok: iz svojih glasilk, mišic in ojačevalcev so izželi vso energijo ter stoodstotno spotencirali moč. Iskrenost pa je glavno vodilo tega albuma, in če si iskren, si tudi naiven. Ravno ta korak so storili Dickyji. Udarili so ritem življenja in svojo verzijo igre. Več kot očitno nadzorujejo in varujejo svoje početje, počutijo se glavni. Prav nič ni narobe, če se Dicky B. Hardy kažejo v egotripaški luči, to je konec koncev ena od značilnosti rocka. Vendar pa so sami odgovorni za vsak korak; morajo biti prepričljivi in samokritični. Ravno vsakodnevni boj je značilnost današnjega življenja in ravno ta boj dela rockovsko godbo tako življenjsko in primarno. Prav takšen pa je tudi drugi album Dicky B. Hardy.

BIGor