PENTANGLE

Basket Of Light

PENTANGLE

Cruel Sister

(Transantlantic Records/Castle/Panika, 1996, 1997)

Skupino Pentangle, ki je bila ustanovljena leta 1967, lahko brez zadržka označimo kot superskupino, ki je v svoj glasbeni izraz vnašala vsemogoče, predvsem akustične zvočne prijeme na osnovi folka in srednjeveškega misticizma, v to zasnovo pa uspešno vkomponirala še elemente jazza, bluesa, rocka in orientalne glasbe. Njihova glasba je bila sinteza najrazličnejših stilov, kar je bila nedvomno posledica petih izvrstnih posameznikov, ki so sestavljali skupino ter vanjo vnašali še individualne inštrumentalne in glasovne eksperimente ter improvizacije. Osnovna komunikacija med kitaristoma Bertom Janschem in Johnom Renbournom je bila nadgrajena z izvrstnim basistom Dannyjem Thompsonom, ki se ga ne bi sramovali niti v kakšni jazzovski zasedbi, in kristalno čistim glasom pevke Jaqui McShee, vse to pa je v svojevrsten ritmični spekter ujel bobnar Terry Cox. Ravno ta stilska raznolikost je glavni vzrok, ki glasbeni zgodovini onemogoča, da bi skupino uvrstila v en sam predalček.

Basket Of Light (1969) in Cruel Sister (1970) sta tretji in četrti album skupine, ki je v tej zasedbi obstajala do leta 1973. Projekta pa se navkljub samo enemu letu razlike zelo razlikujeta. Prvi je skupini omogočil komercialni uspeh in se v mnogih publikacijah označuje kot njihov najboljši album; predvsem pesem Light Flight, ki je bila celo uporabljena kot naslovna tema v televizijski seriji. Kljub temu izstopata predvsem ameriška južnaška demonska balada House Carpenter, ki sicer izhaja iz stare angleške ljudske pesmi, in Lyke-Wake Dirge o posmrtnem popotovanju človeške duše. Album Cruel Sister pa predstavlja skupino v najboljši luči in pomeni vrnitev skupine k svojim koreninam. Album zajema pet tradicionalnih angleških napevov v dodelanih aranžmajih vseh članov skupine. V pesmi When I Was in My Prime se izkažejo izvrstni vokalni dosežki pevke Jaquie McShee, naslovna je otožni ep o zlobni sestri, ki ubije svojo sestro, da bi se polastila njene ljubezni, plošča pa se konča s skoraj devetnajstminutno sago o goslaču Jacku Orionu.

Obe reizdaji na digitalnih nosilcih sta nedvomno zelo lepa gesta založb Transantlantic in Castle, saj omogoča sodobnikom, ki so s skupino rasli, da zamenjajo najverjetneje že močno zdelane LP-je, mlajšim pa odličen vpogled v delovanje te superskupine.

Gregor Bauman