Letnik: 1998 | Številka: 3 | Avtor/ica: Jure Matičič
RAZLIČNI IZVAJALCI
Position Chrome
(Force Inc., 1997)
Med poplavo angleškega mainstream drum’n’bassa lahko zasledimo tudi segment produkcije, ki inspiracije ne črpa pri angleških producentih, ampak se napaja iz samostojnih virov. Tak primer je na kompilaciji Position Chrome, ki predstavlja dogajanje v založbi Chrome. Panacea, Problem Child, Goner in Heinrich At Hart so skupina naprednih nemških tech-step drum’n’bass producentov. Če temu seveda sploh še lahko rečemo drum’n’bass, saj se bolj približa belgijski industrial sceni, militantnemu EBM-u ali pa zvočnim eksperimentom in ekscesom Aleca Empira in njegove skupine Atari Teenage Riot. Najbolj znano ime je verjetno Panacea, ki so s svojim albumom Low Profile Darkness postavili nekakšen industrijski standard v nemškem tech-stepu. Glavne odlike so seveda splošno prisotni hrup, distorzija, sirene, bobni, na katere bi bili lahko v svojih najboljših letih ponosni Einstürzende Neubauten, ter elektronski izbruhi in vokalni sempli, ki se običajno pojavljajo pri kakšnih obskurnih metalcih. Podobno kot njihovi kolegi Atari Teenage Riot so tudi Panacea in druščina neobremenjeni z drum’n’bass načinom mišljenja in se raje prepuščajo punk mentaliteti ter nastopanju po umazanih underground klubih kot pa uporabi jazza in ambientov kot glavnih elementov v svojih komadih. Če producenti na angleški sceni najraje semplajo stare funk in hip hop plošče, potem so Panacea, Problem Child, Goner in Heinrich At Hart trdno ustaljeni pri materialu iz starih eksperimentalnih in industrial projektov. Uporabili so celo sample z glasom Blixe Bargelda iz radijske igre Radio Inferno.
Založba Chrome, ki ji pripadajo omenjeni producenti, deluje pod okvirom Force Inc. Ta ima pod svojim okriljem še podzaložbo Mille Plateaux; zraven pa se skoraj avtomatično prišteva še Digital Hardcore. Slednja nam je dobro znana po svoji agresivnosti, medtem ko se Mille Plateaux koncentrira na bolj intelektualne projekte (šef založbe je Achim Szepanski, filozof). Chrome ostajajo bolj podobni Digital Hardcoru, le da precej radi uporabljajo razdrte breakbeate kot svojo osnovo in osvojijo še mračnejše teritorije kot njihov kolega in somišljenik Alec Empire. Na kompilaciji je 11 komadov, ki jih ne odlikuje ravno najboljša zvočna kvaliteta, a to je le del paketa. Zadnji trije komadi so posneti v živo na nastopu v Stuttgartu in zvenijo bolj kot tolčenje po kovinskih ceveh ter igranje z elektronskimi efekti in militantnimi vokali. Ekvivalent hrupnosti, ki jo proizvaja založba Chrome, bi v drum’n’bass sceni le težko našli. Približata se ji edino Ed Rush in založba No-U-Turn.
Jure Matičič