Letnik: 1998 | Številka: 3 | Avtor/ica: Ognjen Tvrtković

VLATKO STEFANOVSKI

Gipsy Magic

(Third Ear Music/Panica Records)

Stefanovski se je že večkrat zelo uspešno poskušal v pisanju uporabne glasbe, najsi je bilo za gledališče, film ali televizijo. Ob pisanju glasbe za novi film Stoleta Popova z naslovom Gipsy Magic pa se je prvič potopil v bogati svet ciganske glasbe. Čeprav nekoliko prepozno, je treba priznati, da je to storil mojstrsko. Sam je igral na električno in akustično kitaro, obdal pa se je z nekaj izvrstnimi ciganskimi glasbeniki, pa tudi glasbeniki, ki se ukvarjajo s folkloro (Anastasia in lastni trio), ter svojo staro sodelavko, igralko in pevko Ano Kostovsko.

Zvočni posnetek iz filma Gipsy Magic (v Ljubljani so ga prikazali na Art film festivalu) vsebuje stilizirane ciganske pesmi in skladateljeve lastne skladbe, ki so nastale pod vtisom ljudskih. Stefanovski dokazuje veliko mero okusa in muzikalnosti v obdelavi folklornega gradiva in v sodelovanju s ciganskimi glasbeniki. Med njimi je treba posebej omeniti nam dobro znanega ciganskega klarinetista Meda Čuna, pa klaviaturista in harmonikarja Skenderja Ameta ter violinista in pevca Gazmenda Beriša. Pozorno izbrana naslovna tema je otožna ciganska balada, ki zazveni v pizzicatih in solih na posameznih inštrumentih ter v dveh vokalnih izvedbah, makedonski (poje Vlatko) in ciganski. Vestno aranžirana se s poudarjeno melanholijo vije skozi vso ploščo in film. Nikdar ni dolgočasna, čeprav se pojavi kar v sedmih verzijah. V stilizaciji nekaterih ciganskih pesmi najdemo Hajri mate dike daje, Diklum odola čaja, Đžemko, Đžemile, Piravelo Mile, vselej posodobljene in popestrene z igro posameznih glasbenikov, med katerimi poleg klarinetista izstopa tudi violinist, ki nekaterim pesmim dodaja nekaj indijskih začimb.

Stefanovski je v drugem planu, razen v nekaj izvedbah, kjer odigra dolge sole na obeh kitarah, močno poudarjena pa je ritemska sekcija, ki uporablja različna ljudska tolkala.

Fascinira predvsem način, kako se Stefanovski približa ciganskim glasbenikom in njihovi glasbi. Spoštuje jo, hkrati pa ji s produkcijskimi prijemi daje sodobnejšo barvo in nekaj tiste stiliziranosti in discipline, ki jo pri ciganih često pogrešamo.

Ognjen Tvrtković