PLAN KRUUTNTOONE in KISLO GROZDJE

Gala hala, Metelkova, Ljubljana, 26. 2. 1998

Zveza plemenskih skupnosti in vračev je ta četrtkov večer kar nekaj časa čakala, da je iz Trnovega pricurljala gručica entuziastov s promocijskega koncerta Dicky B. Hardy ob izidu njihovega albuma I Whistle-I Dance. Tisti, ki so se zatekli iz vročega in nabasanega KUD-a v svežo Gala halo, so imeli kaj videti, pa še prerivati se jim ni bilo treba. Kot prvi je nastopil primorski trio Kislo grozdje, o katerem so ZPSV-jevci razširili zelo spodobne in več kot provokativne govorice, da gre za eno pravih 'noise' skupin na Slovenskem. Primerjave s Helmet in Shellac so umestne, vendar je imela (ima) skupina šibko točko. Njihova moč ni izbruhnila, ampak je ostala površinska, brez prepotrebnega šusa. Še ena od domačih skupin ima bobnarko, kar je ena od pomembnejših značilnosti te skupine, ta pa je tudi botrovala manjkajoči udarnosti. Ne želim izpasti 'mačo' ali celo moški šovinist, zato poudarjam, da je v trenutkih jeze nad napakami igranja le udarila, kot je treba, vendar so bili ti močni poudarki kratkega diha. Kljub temu pa je Kislo grozdje še ena zasedba, ki pestri domačo ponudbo in ne pusti občutek šablonskosti.

Sledili so nizozemski Plan Kruutntoone, ki so v slovenske loge prinesli vonj improvizacijskega in težkega rockovskega zanesenjaštva. Kvartet je nekakšen podaljšek početja skupine The Ex s konca 80. let, preden se je ta spustila v bolj etnografsko raziskovanje zvoka. So močni, polni poudarkov in mešanice rocka z elementi jazza in tudi balkanskega melosa, vsega tistega, čemur bi lahko rekli kar drugogodbaški rock. Prelinearna ritemska sekcija je vendarle skozi vsako novo (dolgo!) skladbo ohranjala skoncentrirano moč, nad vsem pa je blestel pevec in kitarist, ki je tudi odrski idejni vodja skupine. Z eksperimentiranjem z različnimi kitarskimi tehnikami in zvoki je dal skupini poseben žar in posebno kakovost, razgibal in poživil je omenjeno linearnost. Plan Kruutntoone niso nikakršni postrockovci, saj so premočni in na trenutke preagresivni za ta sodobni žanr. Po videnem in slišanem koncertu pa se je še enkrat potrdilo, da se na evropski celini dogajajo več kot zanimive glasbene stvaritve, ki so v nasprotju z ameriškim diktiranjem glasbenih trendov in pojavov.

BIGor