MILA NA UTAMADUNI

Spices Of Zanzibar

(Network/Nika, 1996)

WAABERI

New Dawn

(Real World/Dallas, 1997)

Taarab - ta žlahtna mešanica glasbenih začimb z arabskega polotoka, vzhodnoafriške obale in prostranstev Indijskega oceana, ta smeli povezovalec pravljične preteklosti z dvorov razsvetljenih omanskih sultanov, političnih sporočil v protikolonialnih bojih in današnjega družabnega življenja vseh slojev prebivalstva, ki živi svoj vsakdan na prostranstvu med južnimi obalami Arabskega polotoka, Somalijo in Zanzibarjem - je še vedno vitalen del aktualne glasbene ustvarjalnosti tega dela planeta. Že od srede osemdesetih let se sporadično pojavljajo odlični sveži posnetki različnih zasedb, ki praviloma prihajajo iz središča taaraba - z Zanzibarja, a tudi z drugih tanzanijskih otokov ter obalnih mest, pa iz kenijske Mombase in še od kod. Tokrat gre za dva odlična predstavnika, ki ponujata taarab, kakršen nastaja danes, saj so posnetki nastali v letu 1996 ter bili potem v naslednjih mesecih izdani na dveh glasbeno in drugače bogatih albumih. Ob poslušanju se lahko soočimo z zanimivima različicama. Mila na Utamaduni, v prevodu Kulturno glasbeni klub, je eden od osrednjih in najstarejših velikih orkestrov taaraba z Zanzibarja, ki je bil v skoraj štiridesetih letih obstoja nosilec izvornega sporočila taaraba, čeprav je šel v skladu z družbenimi spremembami seveda skozi različna obdobja, ki so obeležila tudi njegovo ustvarjalnost. Album Spices of Zanzibar prinaša po vsebini in strukturi natančno, čeprav nekoliko skrajšano zvočno podobo običajnega večernega nastopa orkestra tradicionalnega zanzibarskega taaraba. Na drugi strani skupina Waaberi predstavlja somalsko glasbeno ponudbo. Po izraznih značilnostih jo je mogoče umestiti tja, kamor je Somalijo postavila že geografija: na pot med Egipt in Zanzibar, na pot, po kateri so se konec prejšnjega in na začetku tega stoletja selili takrat aktualni glasbeni vplivi in instrumenti, ki so postavili temeljne značilnosti aktualnega taaraba. Waaberi igrajo glasbo, ki seveda vsebuje prepoznavne elemente taaraba, a prav toliko spominja na sudanske in celo egiptovske godce, vendar je na koncu vse skupaj začinjeno s primesmi, ki so lahko samo somalske. Lepo tekočo arabsko godbo, podloženo z afriškimi ritmi, nadgrajujejo glas pevke Maryam Mursal in udarci egiptovskega tolkalca Hosama Ramzija, ki se je skupini pridružil kot gost. Mila na Utamaduni in Waaberi pa nam ob vseh razlikah ponujata isto začimbo, sestavljeno iz tisočih in tisočih glasbenih izkušenj, ki so se pomešale v tem prostoru v zadnjem tisočletju. Zanjo je danes samo eno ime: taarab.

Zoran Pistotnik