EMMA MILAN

Buenos Aires: Serenata Portena

(Long Distance/Nika, 1997)

RAZLIČNI IZVAJALCI

Soundtrack: The Tango Lesson

(Sony, 1997)

Velik poznavalec tradicionalnih godb Alain Weber tokrat raziskuje tradicijo v urbanih okoljih v zbirki Cities. Buenos Aires je našel kar v svojem Parizu. Emma Milan je Parižanka, ki poje stare tange, predvsem tiste iz štiridesetih let, seže pa vse tja do začetka dvajsetih. Največje hite prepeva nostalgično in zanosno, a ni čutiti strastnega petja kakšnega Carlosa Gardela, ki je bil sposoben osvojiti srce že v nekaj sekundah. Zdi se, da k temu prispeva tudi spremljava, ki je omejena le na harmonikarsko-kitarski duo bratov Flores. Nini in Rudy sta sicer odlična glasbenika, ki prihajata iz ruralnih področij severne Argentine, kjer kraljuje glasbeni stil chamame. Mojstra chamameja (zelo priporočam njun cd Chamame-Musique du Parana francoske založbe Ocora) nista nujno tudi mojstra tanga, čeprav ga igrata tehnično povsem dovršeno. A za oboževalca Carlosa Gardela in tudi Astorja Piazzolle je ta serenada zapeta in odigrana premehko, kot bi se hotela že v naprej vdati nesrečni usodi. Manjka torej sočnosti življenja, ki jo stari in novi tango nudita v izobilju z najžlahtnejšimi sadeži.

Veliko odločnejša in drznejša je bila režiserka, plesalka, pevka in še kaj Sally Potter, ki je srce tanga našla v Buenos Airesu, stisnjena ob soplesalcu in z očmi kamere. The Tango Lesson ni samo odličen film avtorice Orlanda (to si upam trditi, saj po poslušanju soundtracka o tem ni nobenega dvoma), ampak prvi korak v spoznavanje te razburljive glasbe ter tudi sladka hrana za vse izkušene ljubitelje. Na cedeju najdemo klasike, od Mi Buenos Aires Querido Carlosa Gardela do La Yumbe Osvalda Puglieseja in Libertanga Astorja Piazzolle in še mnogo drugih. Mojstrovine tanga z odličnimi avtorskimi komadi zapolnjuje izjemni tango ambient v izvedbi Freda Fritha in Thomasa Blocha, nekaj komadov (enkrat celo z besedilom) pa je dodala še Sally Potter. (Potterjeva je sicer tudi odlična pevka, doslej je bila najbolj opazna na plošči Oh Moscow Lindsay Cooper.) Največje presenečenje albuma je komad Doyna skupine Klezmatics, ki neverjetno "pade" v razpoloženje plošče in vodi v misel, da ima tudi klezmer sorodnike v Južni Ameriki. Tudi sicer je to pravi album z lično spremno knjižico in je kot takšen najboljši vodič v svet tanga, kar jih poznam. Zdaj si samo še želim, da bi videl tudi film Sally Potter. Moja učna ura tanga se je namreč že odvrtela v moji domišljiji ob poslušanju tega fenomenalnega soundtracka. Podobe so bile lepe kot v najljubših knjigah.

Bogdan Benigar