Letnik: 1998 | Številka: 4 | Avtor/ica: Jure Potokar

NATHAN and THE ZYDECO CHA CHAS

I’m A Zydeco Hog

(Rounder/Statera, 1997)

Nathan Williams menda rad ponavlja modrost, s katero neverjetno natančno opiše tudi glasbeni pristop, ki ga udejanja s šestčlansko zasedbo Nathan and the Zydeco Cha Chas: »Vedno se vprašaj, kam greš, a nikoli ne pozabi, od kod si prišel.« Drugače povedano, njegova glasba je sicer res močno posodobljena različica zydeca, saj vključuje »citate« iz najrazličnejših sodobnih žanrov, od prevladujočega funka do bluesa in celo reggaeja, toda vsi ti novejši elementi so uporabljeni tako spretno, da se zdijo popolnoma samoumevni in naravni. In ker je Nathan tudi odličen instrumentalist, ki zna dodobra izkoristiti klavirsko harmoniko - to velja tudi za levico - ustvarja zydeco, ki je (vsaj po mojem mnenju) najboljši po smrti velikega mojstra tega glasbenega žanra, Cliftona Chenierja. Pozabite Stanleyja Durala (Buckwheat Zydeco) in Chenierja mlajšega! Kadar se zares razvname zasedba Cha Chas, v kateri izstopata zlasti ritem kitarist in Nathanov brat Dennis Paul, pa nezgrešljivi Mark »Chuckie« Williams (je mogoče tudi ta del velikega družinskega klana?) na perilniku, je ples tako rekoč zaukazan. Kar poskusite se upirati skladbam, kot so Tante Rosa, Hey Bébé, Tout Partout in odlična Chenierjeva klasika Josephine çe pas ma femme.

Gotovo pa je za navdušenje nad ploščo I’m a Zydeco Hog odločujoče to, da je na njej glasba, ki so jo - in to zelo spodobno - posneli na koncertu. Interakcija med glasbeniki in poslušalci je za glasbo vedno pomembna, toliko bolj pa to velja za zydeco, katerega temeljna funkcija je vedno bila zabava. Zdi se, da je Rock’n’Bowl iz New Orleansa za to več kot primeren, saj sprejme kakih 2000 obiskovalcev, kar je tudi trenutni domet zydeca. Če dodam, da je Rock’n’Bowl v bistvu kegljišče, izvemo še nekaj novega o kulturnem kontekstu zydeca. Ampak nič bolje najbrž ni tudi z ritem in bluesom in morda še kakšnim žanrom. Bolj pomembno pa je, da je plošča I’m a Zydeco Hog odličen primer sodobnega zydeca, ki ga lahko brez zadržkov priporočim vsem ljubiteljem tovrstne glasbe, gotovo pa bi bilo Nathana and the Zydeco Cha Chas še lepše slišati v živo!

Jure Potokar