VERSHKI DA KORESHKI

Real Life Of Plants

(Long Arms Records, 1997)

Pod tem nenavadnim imenom se skriva sila nenavaden kvartet dveh ruskih jazzovskih glasbenikov in dveh pevcev in glasbenikov iz Tuve in Senegala. "Vršički in korenine" bi rekli po naše, in dodali, da je zasedbi uspel enkraten stik med dvema zelo različnima tradicijama in sodobno, četudi ne eksperimentalno oz. avantgardno jazzovsko sceno. Skupina ni nastala v Rusiji, ampak leta 1994 v Amsterdamu, kjer živi leningrajski ubežnik Leša (Aleksej) Levin (harmonika, preparirana harmonika, klavir, drumljica itd.), ki je tam srečal drugega muzikanta iz mesta, ki je medtem postalo Skt. Petersburg, Volodjo Volkova (kontrabas). Leša je potem v Amsterdamu srečal še Molo Syllo iz Dakarja in Khovalyga Kajgal-oola iz Tuve. Drugo je zgodovina (oz. bo zgodovina).

Če je mogoče govoriti o kakšnih postmodernističnih spojih navidez nemogočega, o nekakšnem zvočnem pastišu, ki nikakor ni lepljenka, ampak nova organska celota, potem je to glasba zasedbe Verški da koreški. V njej se v zelo skladni improvizaciji in tudi v zapisanih partih srečujejo afriške vokalizacije s tuvanskimi vokalnimi alikvotami, značilen mehkejši, vendar tudi z improvizacijo nabit baltski jazz z novodobno harmoničnostjo, prefinjeno solistično muziciranje s skupinsko igro. Glasbeniki ne igrajo na cenene karte, ampak drug drugega poslušajo z odprtimi ušesi. Razlik med Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko ni - vse je skupna človeška zvočna dediščina, katere vršički stegujejo mlade liste k pristni človeški toplini.

Rajko Muršič