Kozmična Amerika

Goslač na strehi

Na teh straneh že nekaj let odkrivamo široka obzorja ameriške glasbe. Najpomembnejša predstavnika tako imenovane kozmične ameriške glasbe sta bila verjetno Gram Parsons in Gene Clark, z njunima glasbenima zapuščinama in posebej z glasbo skupine The Byrds pa je tako ali drugače povezanih veliko drugih glasbenikov. Clarence White je nekaj najlepših kitarskih zvijač zapustil na ploščah skupin The Byrds in Muleskinner. Z njim je igral violinist Richard Greene, med Greenovimi največjimi vzorniki pa je bil Fiddlin' John Carson, nepozabni mojster, ki je prvič snemal že v prvi polovici dvajsetih let in s pesmimi vplival na cele generacije nadobudnežev.

Podobnih navezav je še veliko in prav neverjetno je, kako globoke in jasne korenine ima ta glasba. Country je brez dvoma ena izmed največkrat zlorabljenih, narobe razlaganih in nerazumljenih glasbenih zvrsti. Kar zgrozim se, ko berem ocene, v katerih naši kritiki razlagajo javnosti, kako skoraj sovražijo country. Očitno ne morejo dojeti nekaterih nesporno veličastnih poglavij te glasbe, mogoče ključnih plošč sploh ne poznajo, večkrat pa neuko razkrivajo in poveličujejo svojo lastno nerazgledanost. Očitno ne vedo, da so countryjevski kitaristi, pianisti in violinisti v Ameriki praviloma najbolj cenjeni glasbeniki, ki že od nekdaj radi snemajo in nastopajo z mojstri jazza - spomnite se na posnetke Jimmieja Rodgersa in Louisa Armstronga - in celo z virtuozi pri nas tako cenjene resne oziroma klasične glasbe.

Fiddlin' John Carson (rojen okoli leta 1868) se je na tekmovanjih violinistov na ameriškem jugu - ta so še danes izjemno priljubljena - velikokrat pomeril z visoko izobraženimi violinisti in z odra nemalokrat odšel kot zmagovalec. Učenci dunajske in drugih priznanih šol so ga pozneje obiskovali za odrom in se skušali od njega naučiti kake ukane, ki so jim jo v šoli zamolčali. John Carson mogoče ni najbolj kričeč primer takšnih nenavadnih glasbenih srečanj in prepletanj, saj so mu kritiki velikokrat očitali nenatančno igranje, in to je v svetu resne glasbe nedopustno in bogokletno. A njegova glasbena vizija je bila vendarle tako močna in prodorna, da so jo povzeli številni prišleki iz starega sveta. Klasično izobražene violiniste je menda najbolj prevzela Carsonova značilna uporaba loka. Bila je drzna, divja in očitno neznosno privlačna. John Carson je bil prvi uspešni ljudski glasbenik. Njegova glasba se je izkazala kot tržno zanimiva. Njegovi prvi posnetki iz davnega leta 1923 pomenijo enega izmed začetkov diskografske industrije. Ta nenavadni minstrel - očitno ga je rad poslušal sam Jerry Garcia, saj je njegova oziroma Rowanova skupina Old and In The Way dobila ime po znani skladbi iz Carsonovega repertoarja - je v intervjujih govoril, da ni imel nobenega vzornika in da je tako rekoč rojen goslač. Muzikologi, ki so preučevali njegovo izjemno bogato diskografijo skoraj 150-ih posnetkov iz obdobja od leta 1923 do 1934, danes dosegljivo na sedmih ploščah dunajske založbe Document Records, pa so ugotovili, da je bil pravzaprav konservativen in vase zaprt umetnik, zagledan v kulturo ameriškega juga devetnajstega stoletja. Po njihovem mnenju je Carsonova zapuščina najbolj zanesljivo vodilo pri razkrivanju in razumevanju glasbene kulture belcev ameriškega juga pred začetkom prvih snemanj.

Kadar koli razglabljamo o zgodovini countryja v Atlanti, se nam vedno znova poraja ime Johna Carsona, odločnega moža, ki je postal prototip uspešnega izvajalca countryja in je utrl pot poznejšim zvezdnikom, kot so bili Jimmie Rodgers, Gene Autry, Roy Acuff in vrsta violinistov bluegrassa in starinskega countryja. Fiddlin' John Carson je umrl leta 1949 z violino v naročju. Bil je nezadovoljen, ker ji je manjkala struna. Ko mu jo je sin zamenjal, je pomirjen odšel v večnost. Med njegove najzvestejše učence sodi Mark O'Connor. V začetku prihodnjega leta bo prišel na evropsko turnejo in mogoče tudi na naše odre.

Jane Weber

IZBRANA DISKOGRAFIJA IN BIBLIOGRAFIJA:

Fiddlin' John Carson: Complete Recorded Works In Chronological Order - Vol. 1-7 (1923-1934) (Document Records, Eipeldauerstr. 23/43/5, A-1220 Vienna, Austria)

Dunajska založba Document je poskrbela za dosegljivost popolne Carsonove glasbene zapuščine na sedmih ploščah.

Gene Wiggins: Fiddlin' Georgia Crazy - Fiddlin' John Carson, His Real World, and the World of His Songs (University Of Illinois Press, 1987)

Gene Wiggins je napisal tako dobro knjigo o Johnu Carsonu, da je Charles Wolfe v antologijski knjigi o tradiciji goslačev na ameriškem jugu poglavje o Carsonu preprosto izpustil in bralca že v uvodu napotil k branju pričujoče knjige. Wigginsovo delo je splet biografije, pesmarice in študij, priložena mu je tudi enourna kaseta z glasbenikovimi najbolj znanimi skladbami, kot so Alabama Gal, Tom Watson Special in On The Banks of the Old Tennessee.