FUN-DA-MENTAL

Erotic Terrorism

(Nation/Dallas, 1998)

Čas neusmiljeno hiti dalje in s tem vpliva na glasbo in na njene protagoniste. Pakistansko-angleška naveza Fun-Da-Mental ni nobena izjema. V tem desetletju so - poleg Transglobal Underground, Loop Guru in Asian Dub Foundation - svetu razkrili zvočno bogato fuzijo daljnovzhodne godbe z novimi praksami. Ker pa živijo v eksilu, v svetu, kjer se njihove pravice stopenjsko reducirajo, vsako ploščo opremijo tudi z nič kaj prizanesljivim besednim zakladom, ki jim pride nadvse prav v boju proti konzervativno represivnemu sistemu. Če je bila kultna plošča Seize The Time do letošnjega leta višek spoja obeh izraznih ravni, potem je Erotic Terrorism razumljiva razvojna nadgradnja - v verbalnem in v zvočnem kontekstu. To je plošča, ki je vsekakor naravnana bolj teroristično kot erotično.

Že po prvih taktih novega albuma je razvidno, da je zasedba hitro posrkala vse mogoče žanrske zvrsti, ki te dni razsajajo po otoški glasbeni sceni, a še vedno ostala zvesta koreninam; to so nenazadnje dokazali na albumu remiksov, posvečenemu preminulemu Nusratu Fatehu Aliju Khanu. Vpliv Prodigy je zaznaven še posebej v prvem delu albuma, saj Fun-Da-Mental jezo izlivajo v hrupnih in distorzivnih zvočnih kolažih, ki njihovo differentio specifico privedejo do popolne nerazpoznavnosti. A ko enkrat odvržejo sodobne tehnološke prijeme, jih je v komadih, kot sta Ja Sha Taan in Repent, končno moč prepoznati. Preproste in nezavezujoče melodije pakistansko-indijskega melosa so pač njihovo najmočnejše orožje in izrazito bolj zaokrožene, dodelane in opojne celote, kot so izpadi hrupa in jeze; v večini so zgolj ritmično aranžirane, in najpomembnejše - skupina se z njimi najlaže identificira.

Ker pa sta po novem zvočno nasilje in vse hujši verbalni protest njihova značilnost in ker je evolucija ubrala svojo pot, jih pri realizaciji ne bo oviral prav nihče. To je pač primarni fundament vsakega erotičnega terorizma.

Danijel Mežan