ROSCOE HOLCOMB

The High Lonesome Sound

(Smithsonian Folkways, 1998)

DOC WATSON and DAVID GRISMAN

Doc and Dawg

(Acoustic Disc, 1997)

Založba Folkways letos praznuje petdesetletnico delovanja. Med zanimivejše glasbenike, ki so ji zaupali posnetke, brez dvoma sodi pevec in bendžoist Roscoe Holcomb. Nič manj pomembne niso izdaje Grismanove založbe Acoustic Disc, usmerjene izključno v akustično glasbo, naj gre za jazz, bluegrass ali kake manj znane glasbene zvrsti oziroma eksperimentalne podvige v tradiciji.

Roscoe Holcomb je v letih od 1961 do 1974 pri založbi Folkways izdal več albumov, kompilacijska plošča s pomenljivim naslovom The High Lonesome Sound pa prinaša zbir najboljšega, kar je ta nenavadni minstrel posnel v občinstvu premalo znani karieri. In v čem je čar Holcombove glasbe? Mislim, da še nisem slišal pevca, ki bi stare balade, pesmi o razbojnikih in nabožne ljudske teme prepeval s tako visokim in presunljivim glasom. Po mojem mnenju ga je moral poznati sam Tim Buckley, tudi nadarjeni fantje iz skupine Sixteen Horsepower imajo v pesmih veliko podobnih razpoloženj, ki nemalokrat mejijo na norost in druga neznosna čustvena razpoloženja, iz katerih se ponavadi porodi najlepša glasba. Med največjimi oboževalci Roscoa Holcomba sta Eric Clapton in Bob Dylan, in to veliko pove o nesporni kakovosti teh zvočnih odpotovanj (Smithsonian Folkways, 955 L'Enfant Plaza, SW, Suite 2600, Smithsonian Institution MRC 914, Washington, DC 20560, USA). Ljubiteljem ameriške glasbe ni treba posebej predstavljati Doca Watsona in Davida Grismana, saj gre za ključna izvajalca, ki sta v zadnjih desetletjih veliko prispevala k razmahu bluegrassa in tudi starega countryja. Plošča Doc and Dawg je sad njunih številnih glasbenih srečanj in je v marsičem prava poslastica za ljubitelje privlačnih zvokov mandoline in akustične kitare (Acoustic Disc, Box 4143, San Rafael, CA 94913, USA). Stara prijatelja nista uporabila nobenih studijskih ukan. Stopila sta pred mikrofone, v nekaj skladbah k sodelovanju povabila sodelavce, same znane virtuoze, in tako je nastala izjemno poslušljiva, všečna in poučna plošča. Po mojem mnenju gre za eno izmed pomembnejših plošč Doca Watsona v minulem desetletju.

Glasba Roscoa Holcomba bo občutno obogatila diskoteko vsakega pravega ljubitelja kozmične ameriške glasbe, Doc Watson in David Grisman pa sta pesmim, kot so Blue As I Can Be, My Dear Old Southern Home (obe je napisal Jimmie Rodgers), Watson Blues, Bluegrass Stomp in Kentucky Waltz (vse tri so delo Billa Monroeja), vlila toliko svežine, da se zdi, kot bi bile napisane včeraj za danes. Obe izdaji spremljata poučni spremni besedili.

Jane Weber