NEGRO BLUES AND HOLLERS

Library of Congress Archive of Folk Culture

(Rounder/Statera, 1997)

"Holler" (krik), individualna, nenarativna, ohlapna afroameriška vokalna oblika z distinktivnim melizmom, včasih s poudarjenim vibratom, je prešel v bluesovsko pesem ali v gospel in spiritual. Le posamični poudarki pevke ali pevca so še dali slutiti, da gre za "netemperirano melodično" sled afroameriške kulture, ki se je vse bolj brisala, v popularnogodbenih slogih preoblikovala in kot taka "izginjala". Ponovna izdaja terenskih posnetkov Alana Lomaxa za Kongresno knjižnico, ki so nastajali v sodelovanju s črnsko Fisk University leta 1941 in 1942 na ameriškem Jugu, predvsem v območju Misisipijeve delte v regijah Coahoma in Bolivar, poslušalca, pa naj bo še tak zbiratelj, zaljubljenec v blues, ki dandanes vedri predvsem kot mitomanski podjetniški "sonični turizem", ujame nepripravljenega. Čuden, "irealen" je časovni preskok v "holler" sicer v bluesovski historiografiji z velikimi črkami zapisanega Sona Housa ali povsem neznanega Charleyja Berryja. Nič manj ni nenavaden preskok v afonalno petje baptistične kongregacije ob spremljavi pozavne in kitare. House (in še Willie Brown) je med vsemi glasbeniki edini imel za seboj kratkotrajno izkušnjo komercialnega snemanja iz tridesetih let. Lomax je na tem folklorističnem izletu, paradoksno, upravičena je domneva, da je bil predvsem na sledi že komercialno posnetemu, že pokojnemu Robertu Johnsonu, njegova "posnemovalca" Elmore James in Muddy Waters naj bi bila šele drugotna izbira, "dobil" v bistvu več, ne da bi vedel, kaj je dobil, namreč Housa, Watersa in v isti regionalni bluesovski tradiciji formirana Honeyboya Edwardsa in Willia Blackwella, bodoča profesionalna glasbenika. Vsi našteti so tudi s popolnejšimi kompilacijami teh Lomaxovih posnetkov in tistih za bluesovske založbe vstopili v bluesovsko fonografijo. A ponatis tega albuma, ki je z izborom posnetkov sicer za današnje standarde dokumentacije "ljudskih", "etničnih" godb površen, torej "folklorističen", prinaša do sedaj edine redko dostopne posnetke Williama Browna (ni isti kot Willie), izvrstnega in sofisticiranega kitarista, s slavnim "Mississippi Bluesom", ki sproti redefinira predpostavke o bluesu, domnevno pesmi avtarkične afroameriške skupnosti. Lomax je posnel več, kot bi "smel".

Ičo Vidmar